vestnik

Več kot polovica udeleženih v projektu Spin dobila delo

Maja Hajdinjak, 22. 6. 2020
Maja Hajdinjak
Lea Golub, izvajalka Projekta SPIN v Murski Soboti.
Popularno

Otresti se je treba tradicionalne miselnosti in dati priložnost tudi kratkotrajnim delom

Projekt Spin, ki ga v vzhodni kohezijski regiji izvaja Invel in ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, je od februarja do maja 2020 potekal tudi v Murski Soboti. Vanj so bile vključene osebe tik pred izgubo zaposlitve, večina iz podjetja Boxmark, ki so z njegovo pomočjo dosegle izvrstno realizacijo. Kar 60 odstotkov vključenih je v šestih mesecih po vključitvi že na novo zaposlenih, preostali pa pozitivno naravnani in z novimi znanji za vstop na trg dela. O projektu smo se pogovarjali s strokovno delavko Leo Golub.

Kako ste projekt pripeljali v Mursko Soboto?

»Novembra lani se je v Murski Soboti zaprlo podjetje Boxmark in naenkrat se je veliko ljudi znašlo pred izgubo zaposlitve, zato smo jim stopili naproti in jim pomagali pri prehodu na trg dela. Ker prihajam iz tega okolja, so prav mene kot izvajalko projekta napotili v Prekmurje.«

Kakšen je profil udeležencev, ki so vključeni v projekt?

»V projekt so vključeni ljudje, ki so še v delovnem razmerju, vendar jim grozi izguba delovnega mesta. V Murski Soboti se nam je vse skupaj sicer malo zamaknilo, zato so se naši udeleženci usposabljali takrat, ko so bili že brezposelni. Drugače pa je namen projekta, da se ljudi že v času odpovednega roka usmeri na nova delovna mesta, da je obdobje brezposelnosti čim krajše. Glede na izobrazbo gre večinoma za osebe z osnovno- ali srednješolsko izobrazbo, v projekt pa je bila vključena tudi oseba z magisterijem, ki je po akademiji Spin našla delo na svojem področju. Tudi starostno je bilo zelo mešano, vse od 29 let pa do tistih tik pred upokojitvijo. In kot zanimivost – čeprav razočarani in vajeni ustaljene rutine, so bili zadnji najbolj zavzeti, da bi si pred upokojitvijo še našli zaposlitev ali se preizkusili v še kakšni novi poslovni priložnosti.«

Kako konkretno je videti vaša pomoč?

»Opravljeni informativni in motivacijski delavnici sledi individualno svetovanje, kjer z vsakim posameznikom izdelamo karierni načrt. Konkretno v Murski Soboti smo v drugem sklopu pripravili tudi 100 ur akademije SPIN, ki je potekala v prostorih Ljudske univerze v Murski Soboti dva- do trikrat na teden. V okviru te so udeleženci razvijali karierne in digitalne kompetence ter komunikacijske veščine. Nekaterim posameznikom smo pomagali že z najosnovnejšimi stvarmi, da so si na primer naredili elektronske naslove, ker jih prej niso imeli. Seznanili smo jih, kako potekajo zaposlitveni razgovori, naučili ustrezne pisne komunikacije z delodajalci in navezovanja stikov. Že na začetku pa se posvetimo kompetencam posameznikov, kar se je izkazalo kot zelo koristno. Večinoma namreč gre za ljudi, ki so bili do trenutka prekinitve zaposlitve prepričani, da bodo v istem podjetju delali vseh 40 let, nato pa so se znašli v položaju, ko niso vedeli, kako naprej, in takrat dobijo pomen njihove kompetence, ki jih lahko tudi iz zasebnega življenja preslikajo v poslovno priložnost. Ko dobijo vpogled vase in malo samozavesti, se jih veliko preizkusi tudi na področjih, kjer so si že od nekdaj želeli delati, pa si do sedaj niso upali. Pa tudi ta prehod od izgube zaposlitve do iskanja nove niso več jemali kot nekaj slabega, ampak s pomočjo projekta kot priložnost.«

Na katerih področjih so se zaposlili?

»Največ na področju čiščenja, urejanja okolice, socialne oskrbe, pomoči v kuhinji, pa tudi v drugih proizvodnih panogah. Je bil pa tudi velik delež takih, ki so delo nadaljevali v tekstilni panogi. Imeli smo primer gospe, ki si je že od nekdaj želela delati kot kuharska pomočnica in je v tem času tudi dobila zaposlitev v tej panogi. Imeli smo tudi nekaj posameznikov, ki so spoznali, da so njihove ideje odlične poslovne priložnosti in jih lahko uresničijo s samozaposlitvijo. Vsi pa so poudarili, da jim je projekt pomagal pri dvigu samozavesti, kar kot brezposelna oseba izgubiš.«

Že pred pogovorom ste omenili, da ste s projektom v Murski Soboti dosegli velik uspeh, namreč 60 odstotkov vseh udeležencev je našlo zaposlitev.

»Glede na to, da je Prekmurje zmeraj nekako odrinjeno, znano po višji brezposelnosti, po nižje izobraženih ljudeh, je to zelo presenetljiv podatek. Kot domačinka gledam na to tudi zelo subjektivno in niti nisem upala verjeti v tak uspeh, čeprav sem se trudila, da bi ga dosegli. S projektom smo namreč zavezani k temu, da ohranimo oziroma najdemo 25 odstotkov novih zaposlitev. No, naša številka v Prekmurju pa je bila veliko višja.«

Ti rezultati nekako namigujejo, da delovna mesta v Prekmurju so. Kako vi osebno gledate na to?

»Problem izvira iz tradicionalne miselnosti ljudi – ne pozabimo, gre pretežno za stare 45 let in več –, ki se jim zdi samoumevno, da je njihova prva zaposlitev tudi edina in zadnja. Mladi na to gledamo drugače, že smo seznanjeni s sodobnimi razmerami na trgu dela, vemo, da stalnih zaposlitev ni, zagrabimo priložnost tudi, če je za tri mesece, in smo bolj fleksibilni, kar se tiče prehoda med delovnimi mesti. Zato je treba ljudi ozavestiti, da tudi kratkotrajna dela štejejo. Ta čas jim vseeno teče delovna doba in imajo neko socialno varnost. In ko ozavestijo to miselnost, dobijo več samozavesti in sprejmejo tudi tovrstne zaposlitve, ki se pogosto pojavljajo. Trg dela je dovolj fleksibilen in ves čas se odpirajo nove možnosti.«

Kako bo s projektom v prihodnje?

»Projekt traja do junija 2022. Tistim osebam, ki do konca akademije Spin še niso našle zaposlitve, smo še zmeraj v oporo in pomoč ter se lahko kadar koli obrnejo na nas. Vsekakor pa nam je v interesu, da jeseni nadaljujemo usposabljanja v Murski Soboti – odvisno seveda od razmer, ki nas čakajo.«

projekt-spin zaposlitve lea-golub