»Slovenija je krasna država. Zelo sem zadovoljna, da sem tukaj,« nam je v sredo ob obisku nastanitvenega centra v Postojni zaupala Natalia Bohdanova, upokojena učiteljica, ki je v Slovenijo pribežala 5. marca iz kraja Lukašivka na severovzhodu Ukrajine. V Postojno je iz nastanitvenega centra v Logatcu prišla pred dobrim tednom. »Kraja še ne poznam dobro, sem pa že bila na nekaj sprehodih. Res je lepo. Na vsakem oknu so rože, narava je čudovita, zrak čist, tudi voda je pri vas zelo dobra. Zame je tukaj raj,« pove s solznimi očmi in doda, da sta se ji zdravje in počutje, odkar je v Sloveniji, zelo izboljšala. Vsak dan se uči slovenskega jezika, tako da se že skoraj brez težav tudi sporazumeva.
Postojna kot primer dobre prakse
V nekdanjem samskem domu Primorja v Postojni, kjer je vlada ustanovila nastanitveni center za 120 prosilcev za začasno zaščito in oseb z začasno zaščito iz Ukrajine, je trenutno nastanjenih 77 ukrajinskih državljanov z začasno zaščito. Poleg skupine 23 ukrajinskih glasbenikov, ki se jim je iztekla pogodba o nastanitvi v zasebnih namestitvah v Ljubljani in so zato zaprosili za namestitev v državne centre, je urad za oskrbo in integracijo migrantov v Postojno do zdaj preselil še približno 45 ukrajinskih mater z otroki iz nastanitvenega centra v Logatcu.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Je bil puconski konzorcij že na štartu hendikepiran v napadu na evropske milijone za sončne elektrarne?
Konzorcij pod vodstvom puconskega župana Uroša Kamenška pravočasno oddal prijavo na razpis, a je uspeh zaradi zapletov s pridobitvijo vseh potrebnih soglasij pod velikim vprašajem.
»V zidanem objektu azilnega doma Logatec je nastanjenih 105 oseb, še 84 jih je bilo v bivalnikih. Naša želja je, da bivalnike v Logatcu izpraznimo, stanovalce pa premestimo v Postojno,« je povedala direktorica urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj. Do zdaj jim je v Postojno uspelo preseliti nekaj več kot polovico ljudi, ki so bili nastanjeni v bivalnikih v Logatcu. »Nekateri so se že navadili na okolje v Logatcu, zato se selitvi upirajo, spet drugi imajo tam tudi zaposlitev. Z vsemi se dnevno pogovarjamo, ne bomo pa nikogar silili,« še pojasnjuje. Postojno so za nov namestitveni center izbrali tudi na podlagi pozitivnih izkušenj iz preteklosti. »Do te lokacije smo prišli skupaj s postojnsko občino in regijskim štabom civilne zaščite za Notranjsko, s katerima že ves čas odlično sodelujemo,« je povedala Katarina Štrukelj in poudarila, da je Postojna, ko gre za sprejemanje migrantov, primer dobre prakse. »Ljudje na Postojnskem so zelo odprti in naklonjeni tej problematiki.«
Ohranjajo družinam prijazno okolje
V Sloveniji je trenutno nekaj manj kot 6500 ukrajinskih beguncev, novega prihoda pa za zdaj ne beležijo. Na uradu se trudijo, da družinam znotraj nastanitvenih centrov omogočajo določeno mero zasebnosti.
»Trudimo se, da ohranjamo družinam prijazno okolje. Zato smo se tudi odločili, da v Postojni ne bomo zapolnili vseh 120 ležišč, ampak bomo ostali nekje pri 80 do 90 ljudeh, odvisno od velikosti družin,« poudarja vodja nastanitvenega centra v Logatcu Lea Pignar, ki je začasno prevzela tudi vodenje postojnskega centra. V dvoposteljne sobe bodo namreč skupaj nameščali le člane iste družine, zato bo katera od sob ostala le delno zasedena. Preostala prosta mesta v Postojni bodo namenili za tiste, ki bi morebiti še prišli v Slovenijo ali zaprosili za premestitev iz zasebnih nastanitev.
Šoloobvezne otroke bodo vključili v osnovni šoli v Postojni. Točnega števila trenutno še nimajo, pričakujejo pa tudi nekaj srednješolcev in študentko, ki se namerava vpisati na študij v okviru primorske univerze. Čeprav si jih večina želi vrnitve v domovino, se zavedajo, da to še kar nekaj časa ne bo mogoče, zato jih spodbujajo, da se vključujejo v družbo. »Vse najprej pozovemo, da se prijavijo na zavod za zaposlovanje, ob tem pa jih spodbujamo, da čim več sami urejajo, tudi z vidika hitrejše integracije,« pravi Pignar.
Zaposlitev je že našla več kot polovica nastanjenih na Debelem rtiču in tretjina iz Logatca. S prodajo svojih ročnih del je poizkusila tudi Natalia, ki je odprla celo s. p., vendar je kmalu ugotovila, da to delo ni zanjo. »Nisem se znašla v prodaji. Rada ustvarjam in delam z otroki. To me res veseli. Upam, da bom lahko sodelovala na kakšnih delavnicah in učila otroke, tudi brezplačno,« pravi upokojena učiteljica, ki si tudi po koncu vojne želi ostati v Sloveniji. »V Ukrajini nimam ničesar več. Ne vem niti, če moja hiša še stoji. Z mojo nizko pokojnino si novega stanovanja ne bi mogla privoščiti, že tako sem komaj shajala čez mesec,« nam zaupa s tresočim glasom.
----
V Slavino prihajata dve strokovni delavki
Potem ko je zaradi anonimne prijave o domnevnem nasilju osebja sirotišnice nad ukrajinskimi sirotami, ki so od začetka maja nastanjene v Kulturnem domu v Slavini, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve tam uvedlo poostren nadzor, se je v delo z zaposlenimi aktivno vključil tudi CSD Primorsko-Notranjska. »Strokovne delavke CSD so tedensko navzoče v Slavini, kjer preverjajo stanje, počutje, napredek ter potrebe otrok. Zaposleni so se udeležili izobraževanja o ničelni toleranci do nasilja, zanje pa bo organizirana tudi supervizija,« je povedala direktorica Kristina Zadel Škrabolje. Postopek ugotavljanja domnevne ogroženosti otrok še poteka, ugotovitve pristojnih služb pa bodo predstavljene na večdisciplinskem timu, v katerega so vključene vse pristojne institucije, vključno s predstojnico sirotišnice. »Na osnovi tega bo sprejeta odločitev o morebitni potrebi po ukrepanju in o nadaljnjih oblikah pomoči,« še pojasnjuje. Na razpisu so že izbrali dve od šestih strokovnih delavk, ki bodo pomagale pri delu z otroki, vključili so se tudi prostovoljci Slovenske filantropije in študenti zdravstvene nege. Sicer pa si prizadevajo, da bi vseh 20 otrok jeseni vključili v lokalne vrtce.