vestnik

"Niti slutil nisem, da bo to ohromilo svet"

Tomo Köleš, 5. 4. 2020
Osebni arhiv
Robert Markoja je ravno v Vuhanu dosegel enega največjih uspehov v svoji karieri. FOTO OSEBNI ARHIV
Šport

Pomurski strelec je bil v Vuhanu, žarišču okužbe, a odšel še pred izbruhom epidemije

Robert Markoja iz Gomilice, član Strelskega društva Štefana Kovača Turnišče, je vrsto let kot vrhunski športnik zaposlen v športni enoti slovenske vojske. To mu omogoča udejstvovanje v strelskem športu na najvišjem nivoju. Brez tega zagotovo ne bi mogel niti trenirati vseh disciplin niti dosegati takšnih izidov, kot jih je doslej.

Kot član vojaške strelske reprezentance je oktobra lani nastopil na 7. svetovnih vojaških igrah in dosegel enega od največjih uspehov v svoji karieri. Prejel je bronasto medaljo in s 587 krogi v disciplini veliki kaliber 3 x 20 izboljšal državni rekord.

Kako se sedaj spomnite tistih časov?

»Dogodek je bil odmeven, ob vrnitvi se je zvrstilo več sprejemov, od občinskega do vojaških. Niti pol leta ni preteklo od takrat, ampak žal dovolj, da me ob misli na kraj mojega uspeha spreleti srh in prevzamejo mešani občutki. Zakaj? Zgodilo se je namreč na Kitajskem, v mestu Vuhan.«
Kakšno mesto je to?

»Vuhan je moderno velemesto z 11 milijoni prebivalcev. Je mesto, kjer se gradi in gradi, kar potrjuje njihov zelo izvirni slogan: »Every day something new« (Vsak dan nekaj novega, op. p.). Imajo izredno prometno infrastrukturo, menda so vodilni na svetu po številu univerz, v Vuhanu je kar milijon študentov.«
Kako pa so bile videti svetovne vojaške igre?

»Svetovne vojaške igre so največji športni dogodek v vojaškem športu, skupno nas je bilo okrog 10.000 udeležencev. Po pričakovanju je bila organizacija na najvišjem nivoju, od spektakularnega odprtja do vrhunske športne infrastrukture in prijetne športne vasi, kjer smo športniki kot prvi stanovalci bivali v novih blokovskih apartmajskih stanovanjih.«
Je bilo takrat že mogoče kakor koli slutiti možnost izbruha virusa?

»Seveda takrat ni bilo ne duha ne sluha o koronavirusu, domov smo se vrnili konec oktobra 2019. Sam sem prvič slišal za izbruh virusa v decembru, v radijskih poročilih. Prvotno sem se vprašal, ali sem prav slišal, ali je bilo res omenjeno mesto Vuhan. Kot najbrž večini se mi niti sanjalo ni, da gre za tako hudo zadevo, ki bo ustavila življenje in ohromila svet.«
Kakšno se vam zdi trenutno stanje v Sloveniji?

»Menim, da je naša država reagirala dobro. Moti pa me nonšalantno vedenje nekaterih posameznikov, ki se očitno ne zavedajo resnosti situacije. Zavedati se namreč moramo, da tokrat lahko sleherni posameznik naredi največ, in to s preprostim odgovornim vedenjem. Za Prekmurje mislim, da ga obrobna lega postavlja v boljši položaj od osrednjega dela Slovenije.«
Kako preživljate čas sedaj, ko ni tekmovanj?

»Bistveno več časa preživim z ženo Mirjano ter hčerkicama Floro in Ulo, kar ima kljub vsemu neki poseben čar. Glede na to, da imamo odpovedana vsa tekmovanja nadaljnja dva meseca, sem tehnične strelske treninge prekinil, okrepil pa sem izvedbo kondicijskih treningov, ki jih izvajam doma, saj želim naslednja tekmovanja dočakati na visokem nivoju splošne telesne pripravljenosti. Tudi ob morebitni okužbi s koronavirusom je dobra fizična kondicija zagotovo odličen zaveznik.«
Imate kakšno sporočilo za konec?

»Vsem bralcem sporočam: trenirajte doma in pomagajte svojemu imunskemu sistemu, kajti morda bo imunski sistem že jutri primoran pomagati vam. Ostanite z zdravim duhom v zdravem telesu!«

***null***