Mura ni samo paradni konj prekmurskega in pomurskega nogometa, ampak je tudi, ko govorimo o velikem nogometu, edini nogometni klub v Murski Soboti. Nekoč pa ni bilo tako, saj sta v največjem mestu pokrajine ob reki Muri delovala še Panonija in Grafičar. Prva pred drugo svetovno vojno, drugi po njej. Ni manjkalo veliko, da bi imeli še četrti klub, SK Prekmurje.
Mura po ustanovitvi leta 1924 ni imela veliko uspeha z nogometom. Člansko ekipo so po večini sestavljali nogometni začetniki, zato se je klub usmeril na vzgojo mladih igralcev. Na drugi strani je izredne uspehe doživljala hazenska sekcija, zato ji je vodstvo začelo namenjati več pozornosti in financ. Zaradi nezadovoljstva s stanjem nogometa so spomladi 1928 začeli mladi obrtniki in trgovci ustanavljati nov klub SK Prekmurje in prek medijev vabili igralce na treninge in vpis v klub.
Nato je Mura reorganizirala svojo nogometno sekcijo, se znova vključila v tekmovanja, treniranje ekipe je prevzel Milan Ferjan, SK Prekmurje pa ni nikoli zaživel. Nogomet je začel počasi in vztrajno pridobivati veljavo in v začetku tridesetih let je doživljal pravi razcvet. Velika zainteresiranost za nogomet je pripeljala do ustanovitve SK Panonija, ki je imel ustanovni občni zbor v začetku junija 1933, predsednik kluba pa je postal starosta Sokola Kristjan Pertot.
Panonija, ki je imela rdeče-modre drese, se je vključila v organizirana tekmovanja, brez vidnih uspehov tekmovala v sezonah 1933/34 in 1934/35, nato pa prenehala delovati. Natančen vzrok ni znan, najverjetneje je kriva nezainteresiranost soboške publike za ta klub. Tekme so bile slabo obiskane, za klub pa so po večini igrali igralci, ki niso prihajali iz Murske Sobote.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na črenšovski šoli strokovna konferenca o trajnostne odnosu do narave in ljudi
Osnovna šola Franceta Prešerna Črenšovci je pripravila 15. mednarodno strokovno konferenco z naslovom Avtonomija šole pri razvijanju trajnostnega odnosa do narave in (so)ljudi.
Na mestnih derbijih boljši za 76 zadetkov
Mura in Panonija sta med sabo odigrali deset tekem, od tega štiri prvenstvene in šest prijateljskih ali pripravljalnih. Prav vse je dobila Mura z razliko v golih 79 : 3. Prvi mestni derbi je bil odigran 20. avgusta 1933 – Mura je, takrat še na sejmišču, rdeče-modro zasedbo gostila na pripravljalni tekmi. Zmagala je z 8 : 0, štiri zadetke je dosegla že v prvem polčasu. Igra je bila enakovredna le prvih deset minut, nato pa so gledalci videli obleganje samo enega gola. Premoč Mure najbolj ponazarja podatek, da je njen vratar na celotni tekmi le štirikrat prijel žogo.
Najboljši igralec Panonije je bil vratar, je pa zanimivo, da je bil le en igralec iz Murske Sobote. Slabe tri mesece pozneje je bila odigrana prva uradna tekma med tema nasprotnikoma. Tudi to je z 8 : 0 dobila Mura. O premoči črno-belih najbolj nazorno priča podatek o razmerju v kotih, ki je znašalo 14 : 0. Zaradi slabega vremena je bil obisk nekoliko slabši od pričakovanega.
Prav poseben mestni derbi je bil odigran 28. oktobra 1934. V takratnih časih je Jugoslaviji vladal kralj Aleksander I. Karađorđević, ki je bil 9. oktobra 1934 ubit v atentatu. Splošnemu žalovanju v Jugoslaviji se je pridružila tudi takratna Jugoslovanska nogometna zveza, tako da je začasno prekinila vsa tekmovanja pod svojim okriljem. Ustanovila je fond viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, v katerem so se zbirala denarna sredstva z nogometnih prireditev. Vsem klubom je sporočila, da morajo v nedeljo, 28. oktobra, ob 14.30 igrati tekme z mestnimi tekmeci, pripraviti žalno slovesnost in zaobljubo kralju. Določen je bil tudi poseben protokol tekem, po katerem je morala biti med 9. in 10. minuto prvega polčasa minuta molka, tekme pa so smeli soditi samo sodniki iz istega okraja. Prav tako je bilo treba državne in klubske zastave spustiti na pol droga, igralci pa so morali imeti okrog leve roke črn trak.
Igralci in vodstvo Mure so se zbrali nekaj pred 14. uro in v sprevodu krenili proti igrišču, ki je bilo takrat na sejmišču. Sprevodu je poveljevala godba, za njo je hodil upravni odbor na čelu s predsednikom Vincencem Arvaiem in štirimi moštvi Mure (prvo, drugo in dve mladi moštvi). Na koncu Aleksandrove ceste, danes Slovenske ulice, pri Cörovi hiši, se je sprevodu pridružila Panonija s predsednikom Kodrom. Po prihodu na igrišče je sledila žalna slovesnost z zaobljubo kralju.
Čeprav je bila tekma drugotnega pomena, je rezultat sledil temu, kar se je dogajalo na preteklih dvobojih Mure in Panonije – zmaga črno-belih z veliko razliko, to je z 11 : 1 (2 : 1). Panonija je igrala s svojim najboljšim moštvom, ki ga je zbrala po bližnji in daljni okolici, nobeden pa ni bil iz Murske Sobote. Na drugi strani je Mura igrala s tremi igralci, ki običajno niso bili del prve enajsterice.
Vse tekme Mure in Panonije
20. 8. 1933 Mura – Panonija 8 : 0
19. 11. 1933 Mura – Panonija 8 : 0 (prvenstvo)
4. 3. 1934 Mura – Panonija 2 : 0
11. 3. 1934 Panonija – Mura 1 : 6
22. 4. 1934 Panonija – Mura 1 : 12 (prvenstvo)
16. 9. 1934 Mura – Panonija 12 : 0
30. 9. 1934 Mura – Panonija 3 : 0 (prvenstvo)
28. 10. 1934 Mura : Panonija 11 : 1
26. 5. 1935 Panonija – Mura 0 : 5 (prvenstvo)
23. 6. 1935 Mura – Panonija 12 : 0
Simon Horvat, ki je pred leti že urejal spletno stran nogometnega kluba Mura, ter naš sodelavec in fotograf Aleš Cipot sta v začetku lanskega poletja zagnala novo spletno stran NK Mura skozi čas. Ta bo še posebej velik pomen dobila leta 2024, ko bo Mura slavila stoto obletnico ustanovitve. V veliko pomoč ste lahko tudi vi. Horvat in Cipot namreč opažata, da imajo simpatizerji Mure doma precej časopisnih izrezkov, slik, vstopnic s tekem in podobno. Zato vas vabita, da svoje gradivo delite z njima, in z veseljem ga bosta dodala v mozaik klubske zgodovine, na veličasten način pa bo vse to predstavljeno tudi ob stoletnici Mure. Informacije lahko pošljete na elektronski naslov: info@nkmura.si.