Kdo je bil največji zvezdnik na zelenici v Fazaneriji ob dvoboju črno-belih iz Murske Sobote in Gradca? To je bil nedvomno 36-letni sodnik Michael Oliver. Novinarski kolega Gorazd Nejedly je pred tekmo s Sturmom zapisal, da ima »sosedski derbi, ki ima za slovenske klube še bolj prestižen značaj, prvega zvezdnika v angleškem sodniku, znanem po nihajočih predstavah od vrhunskih do diletantskih.« Ni se zmotil. Sprehod po spletnih arhivih pokaže, da Oliver v preteklosti ni piskal najstrožje kazni niti ob zares brutalnih prekrških, dotik Alena Kozarja pa je nemudoma kaznoval z enajstmetrovko. Kako bi se razvilo srečanje, če Anglež v 18. minuti tega ne bi naredil?
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Novi knjižni deli Borisa Brunca. Piše o vrnitvi balkanske lepotice in pesmih svojega časa
Zgodba se dogaja na različnih koncih sveta. Izdal tudi zbirko Pesmi mojega časa, ki zajema 83 pesmi.
Sandi Bauer, trener nogometašinj Pomurja, najbrž še danes ne razume, kaj je njegovim varovankam v soboto v kvalifikacijah za ligo prvakov piskala Poljakinja Ewa Augustyn. Po pol ure igre je zaradi izključitve ostal brez dveh igralk, zato je bil v izjavah (upravičeno) besen na Uefo. »Sramota,« je bentil Bauer. Ni pa šel tako daleč kot legendarni italijanski vratar Gianluigi Buffon, ki je po četrtfinalni tekmi lige prvakov med Realom in Juventusom, ko je Oliver pokazal na belo točko, Cristiano Ronaldo pa je zadel za napredovanje Reala, izjavil: »Če sodnik nima poguma in nima tistega, kar je potrebno za sojenje takšnih tekem, naj raje ostane doma. Naj tam je čips ali pa s soprogo in otroki odide na tribuno z navijači.«
V nedeljo se je dolgo v noč govorilo tudi o sodniku Romanu Glažarju, ki je delil pravico na derbiju med Muro in Celjem. Tudi zato je nogomet za navijače zanimiv. Medtem je Uefa objavila štiri dele dokumentarne serije Man in the middle, s katero podrobneje predstavlja delo najboljših nogometnih sodnikov na svetu. Že v prvem delu nastopa najboljši slovenski delivec pravice Damir Skomina. »Tukaj nismo zato, da bi bili priljubljeni, ampak da sprejemamo odločitve. V nekaterih primerih te odločitve niso všečne,« v seriji o svojem delu med drugim pove Skomina. Vredno ogleda. Predvsem zato, da bomo morda lažje razumeli, zakaj se je sodnik odločil tako, kot se je odločil, in ne tako, kot bi se odločili mi.