Ob poškodbi in nepričakovano dolgem okrevanju sicer nesporno prvega vratarja Matka Obradovića je največ priložnosti na pripravljalnih srečanjih dobival drugi vratar Marko Zalokar, malce manj jih je dobil mladi Dušan Gyergyek, na generalki s Sturmom pa je od začetka branil nov vratar, izkušeni Hrvat Marin Ljubić, ki je deloval zelo zanesljivo. Spet se je pokazalo, kako ključen je čuvaj mreže v vsakem nogometnem moštvu, ob dobrem strelcu je to najpomembnejši mož ekipe. Če ima odličnega vratarja, lahko dosega šampionske izide in naslove, če ima samo dobrega vratarja, je precej možnosti, da bodo tudi rezultati dokaj dobri, a nikakor ne bodo vrhunski, moštvo s slabim vratarjem pa nima prav nobene možnosti za doseganje dobrih izidov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Rop pošte v Veržeju v štirih letih in pol še ni dobil epiloga
Damjan Jerebic iz Ižakovec obtožen, da je v poslovalnico vstopil oborožen in odnesel 6800 evrov.
Avtor knjige A Season With Verona (Sezona z Verono) Tim Parks, ki je eno leto spremljal navijače italijanskega kluba Hellas Verona na vseh tekmah, vključno z gostovanji, je že leta 2002 opomnil, da bi se morali navijači, ki od vratarja vsakič pričakujejo brezhibno predstavo, zavedati, da ta časa pred srečanjem morda ni preživel idealno. Morda je za njegovo nepričakovano napako, ki se mu je pripetila na tekmi, krivo to, da se je dopoldne slabo počutil, da je imel v družini težek prepir in ima doma napete odnose ali da mu je tisto jutro poginil hišni ljubljenček. Vse to so lahko vzroki za padec zbranosti med srečanjem. Parks je to spoznal, potem ko je sicer odlični vratar Verone Fabrizio Ferron na tekmi naredil nerazumljivo napako, šele čez čas pa je avtor izvedel, da je Ferrona dopoldne pred dvobojem zelo bolel želodec, da je nekajkrat bruhal in da se je komaj privlekel do stadiona, saj je vseeno želel biti s svojim moštvom na igrišču.
Včasih pa vratarja zajamejo širše družbenopolitične okoliščine in ga potegnejo v svoj vrtinec
O tem pripoveduje nedavno izdani roman Der Tormann (Vratar) pisatelja Milana Radina. Protagonist resnične zgodbe je vratar Helmut Duckadam, ki je leta 1986 v finalu lige prvakov ubranil štiri enajstmetrovke Barceloni in tako pomagal do takrat nepomembni Steaui iz Bukarešte do čudežnega uspeha. Kot najboljši igralec finala je za nagrado dobil nov mercedes, kar pa je bilo zanj usodno. V ta mercedes se je zagledal sin diktatorja Ceausesca in ker mu ga Duckadam ni hotel prostovoljno izročiti, je postal žrtev tajne službe, ki mu je zlomila obe roki. Nikoli več ni mogel braniti, zato pa je v Romuniji postal mit in legenda.