vestnik

(EVROPSKE IGRE) Pomurec po težki operaciji do dveh bronastih medalj, Slovenci pobrali že štiri medalje

M. Ha., 25. 8. 2022
Osebni arhiv
Andrej Žido z medaljo s kronometra.
Šport

Ta teden se transplantirani in dializni bolniki merijo na evropskih igrah v Oxfordu

Darovanje organov je tema, o kateri nas večina ne razmišlja – vse dokler se kdo od naših bližnjih ali sami ne znajdemo v situaciji, ko potrebujemo nov organ. Tako je bilo tudi pri Andreju Židu iz Markovec, ki danes odkrito govori o svoji izkušnji presaditve organa. Njegove težave so se začele že leta 2006, decembra 2017 je pristal na čakalnem seznamu za transplantacijo jeter. »Ob diagnozi je bil moj prvi odziv, da to ni res. Ko pa sem dojel, da se temu ne bo mogoče izogniti, sem si rekel: če me je že to doletelo, moram to prestati, ne vem pa, kako. Premalo je informacij in podpore, predvsem tega, da bi te psihično pripravili na presaditev.« Pred operacijo je bil krvodajalec, s problematiko darovanja organov pa se ni pretirano ukvarjal, ker je mislil, pravi, da se ga to ne tiče. Vse, dokler ni bil sam v tej situaciji. »Od diagnoze do operacije sem opravil kup pregledov. V tem času so me petkrat poklicali v klinični center, zmeraj sem bil pripravljen. A štirikrat se ni izšlo – trikrat je bil razlog neprimeren organ, enkrat sem bil prehlajen, in ker gre za eno najtežjih operacij, so se odločili, da me ne operirajo. Šele petič, to je bilo februarja leta 2019, sem bil operiran.« Med čakanjem je moral jemati zdravila, ki so povzročila kup stranskih učinkov, prišel pa je tudi trenutek, pove odkrito, ko je mislil, da mu novega organa ne bo uspelo dočakati.

evropske-igre-transplantiranih-in-dializnih-bolnikov, oxford
Arhiv Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije
Na letošnjih evropskih igrah transplantiranih in dializnih bolnikov Slovenijo zastopajo štirje predstavniki.

Žido je bil v preteklosti precej fizično aktiven, igral je nogomet, zadnjih nekaj let pred operacijo pa tega ni več zmogel, saj se je že po 20 minutah fizične aktivnosti utrudil. Po presaditvi je zgodba drugačna – strast je našel v kolesarjenju. »Če bi me kdo pred petimi leti vprašal, ali bom kolesaril … (smeh). V tem drugem življenju oziroma drugem polčasu, kakor pravim, se je vse obrnilo. Že tri, štiri mesece po operaciji sem začutil, da se bo nekaj zgodilo. Takrat so mi kupili kolo, specialko. Danes se počutim kot 25-letnik, treniram, hodim na dirke. Ne vem, od koga sem dobil organ, a verjetno je bil ta človek športnik ali si je to vsaj želel postati.« Letos je prekolesaril že 5000 kilometrov.

andrej-žido, evropske-igre-transplantiranih-in-dializnih-bolnikov, oxford
Osebni arhiv
Andrej Žido je v obeh kolesarskih disciplinah, na katerih je sodeloval, dosegel 3. mesto.

Dokaz samemu sebi in motivacija za naprej
Andrej Žido je tudi eden od štirih Slovencev, ki se ravno ta teden merijo na evropskih igrah transplantiranih in dializnih bolnikov v Oxfordu. Igre so prvič organizirali leta 2000 v Atenah, na njih pa se v različnih športnih disciplinah merijo udeleženci iz več kot 20 evropskih držav. V Oxfordu se je zbralo čez 400 tekmovalcev, ki se bodo pomerili v lokostrelstvu, pikadu, badmintonu, bovlingu, plavanju, tenisu, golfu, odbojki, petanki, kolesarstvu, teku, namiznem tenisu, nogometu in skvošu. Poleg Žida Slovenijo zastopajo še Gal Hostnik iz Celja, Henrik Semenič iz Nove Gorice in Janez Pečkaj iz Ljubljane.
V sredo je v Oxfordu potekal kolesarski kronometer na 7 kilometrov, na katerem je Žido osvojil bronasto medaljo, včeraj, v četrtek, pa je pobral bron še v klasični dirki.
Semenič je osvojil bron v bovlingu, Hostnik pa prav tako bron na 50 metrov kravl.
»Moja zaobljuba po operaciji je bila, da če bom lahko normalno funkcioniral, bom to skušal tudi pokazati. Udeležba na teh igrah je tako najprej dokaz samemu sebi in motivacija za naprej, predvsem pa želimo vsi skupaj pokazati, da tudi mi, ki smo malo drugačni od večine, lahko normalno funkcioniramo. Pokazati želimo, da se svet zaradi bolezni ne ustavi. Še zmeraj smo enakovredni člen družbe.« Žido je prvi iz tega dela Slovenije, ki se je udeležil evropskih iger, prvič pa tekmovalce na igrah spodbujajo tudi navijači. Andreja spremljajo žena, mlajša hčerka, brat z ženo in nečak.