Sara Rojnik, letošnja tretja najboljša športnica Športne zveze Ljutomer, se že devet let ukvarja s skvošem, športom, ki je v Sloveniji po evropskem merilu prepoznavnosti v zadnji tretjini. Je bilo pa v zadnjih letih ogromno narejenega za promocijo skvoša in privabljanje novih članov, pravi Rojnikova. Veržejka, ki trenutno živi v Ljubljani, se je s skvošem seznanila v domačem kraju, da se ga je odločila trenirati, pa je pripomoglo tudi to, da je trener v njej videl talent. Že nekaj let je članica Squash kluba Škofja Loka in slovenska reprezentantka. »V klubu nas je okrog 30 aktivnih igralcev, preostali so rekreativci. V našem klubu je trenutno največ mladincev v Sloveniji, ki dosegajo najboljše uvrstitve na državni ravni in tudi v Evropi,« pove. Nepoznavalcem skvoš opiše kot kompleksno, dinamično igro z loparji, ki se igra v za to namenjeni dvorani, obdani s štirimi stenami. »Igralca odbijata žogico v steno in drug drugemu skušata zadati taktičen udarec, ki ga drugi ne bi mogel dobiti,« opisuje in doda, da je igra hitra in temelji na pospeševanju in zaviranju, kar vključuje predvsem veliko izpadnih korakov. V smehu prida, da je boleča zadnjica prav zaradi tega naslednja dva dni neizogibna. Skvoš je po njenem mnenju tudi izvrstna rekreacija, saj lahko v eni uri intenzivnega igranja porabimo do tisoč kalorij.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Se v ljutomerski knjižnici ponavlja lanski scenarij iz soboškega zdravstvenega doma?
Občina sprejema nov ustanovitveni odlok, svet zavoda pa hiti s postopkom imenovanja direktorja.
Nove razmere skalile načrte
Rojnikova bi morala z reprezentanco nastopiti na evropskem ekipnem prvenstvu 3. divizije. To bi moralo biti v Ljubljani v Squashlandu – prvem in edinem lesenem skvoš centru na svetu –, vendar bo ta zaradi koronavirusa sameval. »Na prvenstvo smo se pripravljali celotno sezono. Volja in želja sta bili ogromni, že zaradi domačega terena in občinstva, ženska ekipa je imela cilj uvrstiti se med prve tri. Upamo, da se situacija čim prej umiri in prvenstvo preložijo na poznejši čas ali na naslednjo sezono,« optimistično pove športnica, ki jo junija čaka še člansko državno prvenstvo, avgusta pa posamično evropsko prvenstvo. V minulih letih je Rojnikova dvakrat postala državna prvakinja, ji pa prav vsaka zmaga, kot pravi, pomeni ogromno in ji da zagon za naprej. Sploh sedaj, ko treninge usklajuje še z redno zaposlitvijo. Je namreč kineziologinja v Zdravstvenem domu Ljutomer. »Konkurenca je vedno večja, saj iz ozadja prihajajo mladinke.« Rojnikova je eno leto športne kariere preživela tudi v Sankt Peterburgu in tam trenirala in poučevala.
Pred dvema letoma so sledili tekmi med Egipčanom Tarekom Momenom in Francozom Mathieujem Castagnetom. Igralca sta bila na igrišču 97 minut, Egipčan pa je v tem času pretekel pet kilometrov. »Leta 2017, ko je Rafael Nadal odigral maratonsko partijo tenisa v Wimbledonu, ki je trajala 288 minut, je pretekel 3,6 kilometra. Kar pomeni, da je Momen v manj časa pretekel več, imel pa je tudi manj vmesnih premorov kot Nadal,« oriše.
V škofjeloškem klubu opravlja še vlogo trenerke in znanje z veseljem prenaša na druge. Trenutno dela z mladinci, starimi od 9 do 19 let. »Šport je zame poslanstvo in hkrati sprostitev, tudi takrat ko čutim strah oziroma tremo pred pomembno tekmo, mi je to sprostitev. Iz vsake tekme, tudi tiste, ki jo izgubim, pa skušam potegniti največ,« reče sogovornica in poudari, da spada skvoš med najzahtevnejše športne panoge. Uspešnost igralca je odvisna tako od tehnično-taktičnega znanja kot od kondicijske in psihološke priprave, imeti pa mora tudi dobro razvite gibalne sposobnosti. »Za skvoš so najpomembnejše lastnosti moč, hitrost, agilnost in koordinacija. Dobre tekme pri moških lahko trajajo tudi do dve uri, pri ženskah pa nekoliko manj,« še pove in postreže z zanimivo primerjavo. Pred dvema letoma so sledili tekmi med Egipčanom Tarekom Momenom in Francozom Mathieujem Castagnetom. Igralca sta bila na igrišču 97 minut, Egipčan pa je v tem času pretekel pet kilometrov. »Leta 2017, ko je Rafael Nadal odigral maratonsko partijo tenisa v Wimbledonu, ki je trajala 288 minut, je pretekel 3,6 kilometra. Kar pomeni, da je Momen v manj časa pretekel več, imel pa je tudi manj vmesnih premorov kot Nadal,« oriše.
Navade moramo pridobiti v otroštvu
Kineziologinja, ki se je lani navdušila tudi nad kajtanjem, si s profesionalnim znanjem pomaga tudi pri lastni kondicijski pripravi. Meni, da ne potrebuje konstantnega trenerjevega nadzora, vseeno pa skuša večino tehnično-taktičnih treningov opraviti z njegovo prisotnostjo. Pravi, da je vadba zdravilo, ki ima ogromno pozitivnih učinkov in jo lahko prakticiramo kjer koli in kadar koli. Strokovnjakinjo s področja gibanja pa veseli tudi dejstvo, da se Slovenci vedno več gibljejo. »Žal pa podatki kažejo tudi, da imamo še vedno veliko prekomerno težkih otrok in ljudi, sploh na severovzhodu države. Upam, da vsi vemo, kakšne negativne posledice ima to za zdravstveno stanje posameznika, ob tem da se večina naših navad in vrednot prenaša v poznejšo odraslo dobo,« opozori. Zato je ponovila smernice Svetovne zdravstvene organizacije, ki narekujejo, da so otroci vsaj 60 minut dnevno gibalno dejavni vsak dan v tednu, odrasli pa naj so na dan 150 minut zmerno ali 75 minut intenzivno telesno dejavni. V službi pretežno dela z nosečnicami in s pretežkimi otroki in odraslimi. »Z vsemi izvajam telovadbo, individualno ali skupinsko, ter različne posvete in predavanja o gibanju in zdravem načinu življenja.« Poleg tega Rojnikova predava tudi po šolah in podjetjih, predvsem zadnjim priporoča aktivne odmore na delovnem mestu.