vestnik

FOTO in VIDEO: Šok in groza na Ferskih otokih, izvedli so največji pokol delfinov v zgodovini

S.R., 15. 9. 2021
Facebook/Blue Planet Society
Pokol delfinov na Ferskih otokih.
Svet

Na Ferskih otokih imajo dolgo tradicijo lova na delfine in kite, a je zadnji dogodek, ki so ga označili za rekordni ulov, izzval hudo ogorčenje tudi med domačini, celo nekaterimi sicer najglasnejšimi zagovorniki te prakse.

Da so to nedeljo zabeležili rekorden ulov, v resnici pokol delfinov v zgodovini Ferskih otokov, je sporočila neprofitna organizacija za ohranjanje morskega življa Sea Shepherd Conservation Society. V nedeljo so namreč v plitvine ob obali Skalabotnur na otoku Eysturoy nagnali skoraj 1500 glavo jato delfinov in jih drugega za drugim pobili. Po navedbah organizacije je v nedeljskem pokolu v sicer največjem fjordu v Atlantskem oceanu umrlo več delfinov, kot jih na leto ubijejo v zloglasnem japonskem zalivu Taidži.

Tokratna grozota je bila tako velika, da so se nanjo z ogorčenjem in gnusom odzvali tudi številni prebivalci Ferskih otokov, ki lov na delfine in kite jemljejo kot del svoje kulturne dediščine. »Ob takšnih prizorih me obide slabost,« je po poročanju časnika Guardian dejal nek prebivalec Ferskih otokov. Da je bila tragedija še hujša, je celoten pokol trajal dlje časa, kot je to običajno. Delfini so se v plitvini, kjer so čakali na gotovo smrt, več ur v mukah borili za življenje, saj jih je tam pričakalo premajhno število lovcev, ribičev ali klavcev, kar je potrdil tudi Heri Petersen, predsednik lokalne zveze za kitolov. »Ogorčen sem nad tem, kar se je zgodilo. Delfini so predolgo trpeli na plaži, preden so jih ubili,« je pojasnil.

Lovci delfine sicer s čolni priženejo v plitvo morje ob obali in jih ubijejo z noži, trupla nato izvlečejo na obalo. Praksa lova na kite in delfine, ki jo otočani v materinem jeziku imenujejo »Grindadrap,« je stara že stoletja, po navedbah vlade pa povprečno vsako leto ulovijo približno 600 mrkih pliskavk in precej manj, vsega nekaj deset atlantskih pisanih delfinov.

Nad dogodkom je bil šokiran tudi nekdanji predsednik nacionalne zveze za kitolov Hans Jacob Hermansen, ki se sicer zavzema za ohranitev tega tradicionalnega lova, ki na obalo vsako leto privabi tudi veliko število opazovalcev. Izkupiček ulova, torej predvsem meso, si nato običajno razdelijo družine, ki so v lovu sodelovale, višek pa razdelijo med lokalno prebivalstvo. A je eden od domačinov tokrat za danskih časnik Ekstra Bladet zatrdil, da je nemogoče, da bi lokalno prebivalstvo pojedlo tako velike količine mesa, zato obstaja velika verjetnost, da bodo »večino odvrgli v smeti ali v luknjo v tleh.«

Medtem ko podporniki kitolova prakso označujejo kot trajnostni način oskrbe s hrano in pomemben del kulturne dediščine, zagovorniki pravic živali že dlje časa opozarjajo, da je pokol krut in povsem nepotreben. Da je tokrat šlo za rekorden dnevni ulov, je potrdil tudi morski biolog s Ferskih otokov Bjarni Mikkelsen. Pojasnil je, da prejšnji rekord sega v daljno leto 1940, ko so v enem dnevu ubili 1200 delfinov. Sledijo leto 1879 z 900 delfini, leto 1873 z 856 delfini in leto 1938 z 854 delfini. Predsednik zveze za kitolov Olavur Sjurdarberg je za BBC priznal, da je bil nedeljski ulov prekomeren in da je šlo za napako, saj naj bi sprva ocenili, da se v jati nahaja vsega 200 delfinov. Resnično število naj bi ugotovili šele, ko so jih začeli pobijati. Tudi sam je dejal, da se to ne bi smelo zgoditi in da razume ogorčenje ljudi. Kljub temu je pojasnil, da v nedeljo ni prišlo do kršitve nobenega zakona.