vestnik

Tvegano dihanje v dveh balkanskih prestolnicah

G.G., 14. 1. 2020
Profimedia
V Sarajevu odsvetujejo zadrževanje na prostem v času najhujšega onesnaženja.
Svet

Te dni najslabši zrak prenašajo telesa prebivalcev določenih kotlin in nižin na Balkanu.

Dolgotrajna stalna izpostavljenost ima neprimerno večji vpliv na zdravje kot občasna kratkotrajna izpostavljenost večjim koncentracijam PM10. V glavnem vse opravljene epidemiološke študije kažejo na povezavo med izpostavljenostjo PM10 in povečano stopnjo umrljivosti za boleznimi srca in ožilja in dihal.

Absolutni rekorderki v negativnem sta sarajevska in tuzlanska kotlina. Tam so se zdravju škodljivi delci (od prahu, umazanije, saj, dima, do mikroskopsko majhnih delcev) ob temperaturni inverziji tako »namnožili«, da so zdravstveni uradi prebivalcem naročili, naj se čim manj zadržujejo na prostem, da bi se izognili strupenim snovem v zraku. Termoelektrarne, stara vozila in neprimerne majhne kurilne naprave, v katerih kurijo najrazličnejšo šaro, to so glavni krivci za obupen zrak.

»Zelo nezdrav« je danes tudi zrak v Beogradu. Razglašena je peta od šestih stopenj onesnaženosti z delci PM10 in PM 2,5. Nič bolje ne bo v naslednjih treh dneh.

Kako je v Sloveniji? Glede na razmere, temperaturno inverzijo, brezvetrje in dolgotrajno obdobje brez padavin, še kar znosno, če pogledamo problematična območja v nižinah (Ljubljanska kotlina, Celje, Zasavje in Maribor). Stopnja onesnaženja je v zadnjih dneh »zmerna«.  

Ravni delcev so pozimi, kot že rečeno, močno odvisne od vremenskih razmer. Največji delež delcev pa prinašajo zastarela individualna kurišča (v letu 2018 42 odstotkov, pri delcih PM 2,5 pa kar 57 odstotkov) in kurjenje neprimernega lesa. S pravilnim kurjenjem in uporabo suhega lesa lahko zmanjšamo izpuste prašnih delcev in drugih škodljivih snovi. Šele na drugem in  tretjem mestu sta industrija (17 odstotkov) in promet (11 odstotkov).

Kakšne je trenutna onesnaženost zraka po v Evropi in po svetu, si lahko ogledate TUKAJ.