Za značko "kolumna" je 318 zadetkov
Nekoč so učenci po vrnitvi v šolo morali pri slovenščini skoraj obvezno pisati doživljajski spis z naslovom Moje počitnice. Zdaj učenci tega sicer skoraj nikjer ne počnejo več, toda o počitniškem (dolg)času se zagotovo še vedno pogovarjajo. Že zaradi teh pogovorov je pametno čim bolje izkoristiti počitniški čas za res prave stvari, ki jih ne moremo početi med šolskim letom in o katerih se izplača govoriti.
V preteklih desetletjih se je zdelo, da so primeri nasilja, streljanja, nošenja orožja v šolo nekje daleč od nas, od pregovorno varne Slovenije. Ampak zdi se, da je tudi v državi na sončni strani Alp vse več odklonskih ravnanj, kakršnih ne bi smelo biti.
Šolstvo je skozi leta doživelo veliko pretresov. Spreminja se šolski sistem, spremenili so se starši, otroci, učitelji, predvsem pa odnosi med njimi.
Slovenija po državnozborskih volitvah, ki sta jih zaznamovali najvišja udeležba po letu 1996, ko sam še sploh nisem imel volilne pravice, in rekordna zmaga še enega novega obraza Roberta Goloba, ekspresno dobiva novo vlado. Glavni plen – ministrski položaji, ki jih je tokrat z ministrstvom brez resorja kar 20 – je že razdeljen.
Splav in pravica do lastnega telesa in razpolaganja z njim je sicer tema, ki je izjemno pripravna, kadar mora politika kanalizirati bes ljudstva in njegovo pozornost preusmeriti od tem, za katere ne želi, da bi bile predmet ljudske obravnave. O splavu imamo pač vsi svoje mnenje.
Letos oktobra bo minilo 60 let od kubanske krize. In 60 let kasneje se spet omenjajo jedrske konice. Tudi v realnem svetu, ne le v britanski seriji.
Duša Škof je bila na tekočem z vsem, kar se je pomembnega in vrednega dogajalo v kulturi, tako doma kot po svetu. Njena delovna soba v gradu je bila intelektualno in umetniško zatočišče, otok sredi parka, mesta in vesolja, kamor sem mnogokrat pribežal po navdih ali povsem brez namena, saj umetnost je prav takšna, brez interesa, kot je rekel filozof.
Smo na vrhuncu volilne kampanje, povedano je bilo že veliko, na površje so priplavale bolj ali manj resnične afere tako z levega kot z desnega političnega pola.
Slovenci veljamo za poštene, delavne in varčne ljudi. Za nekatere smo tudi ozkogledi, malodušni, zapečkarski in zavistni, pa še kaj bi se našlo. Verjetno marsikateri od teh stereotipov, če ne vsi, drži, sama pa zadnje čase pri nekaterih opažam predvsem veliko zavisti, ob njej pa tudi zlobe.