Vestnik

(KOLUMNA) "Dober den je šenki"

Dober dan sicer ni edina besedna zveza, katere uporaba drastično upada. Njena močna konkurenca sta še »hvala« in »prosim«, povsem na vrhu te neslavne lestvice pa sta po mojem občutku »oprosti« in »zmotil sem se«.

Farič odgovarja na kritike Prešernove proslave: "Koliko moralizatorjev je svojo zadnjico že drgnilo ob kožo nekoč živega bitja?"

Pojasnilo režiserja Prešernove proslave Matjaža Fariča so objavili celo na spletni strani kulturnega ministrstva.

(V PREMISLEK) Obstati

Bolj ko je kultura dostopna, bolj se zdi, da namesto množic zopet nagovarja le peščico.

(KOLUMNA) Kultura in umetnost mobilizirata počasi, a uspešno in močneje

Kultura, jezik in umetnost so veliko močnejši, kot se zdi. Gledanje na svet zgolj skozi ekonomsko vrednost je veliko bolj kratkovidno, kot se zdi na prvi pogled. Kultura in umetnost sta bili od nekdaj v vseh svojih pojavnih oblikah, nekaj takega kot nujno zlo. Oblasti v vseh obdobjih in okoljih so si prizadevale umetnost in kulturo utiriti na »pravo pot«, tako kot sta si jo politika in ekonomija zamislili.

(FOTO) V Fokovcih kulturni praznik obeležili s poklonom prekmurski kulturi

Občina Moravske Toplice je osrednjo prireditev ob kulturnem prazniku organizirala v sodelovanju z Osnovno šolo Fokovci v tamkajšnji telovadnici. Zbrane je uvodoma pozdravil moravskotopliški župan Alojz Glavač, ki je izpostavil širok pojem kulture. "Kultura naj bi bila več kot le neko merjenje uspešnosti in rezultatov na kulturnem področju," je poudaril in pozval, da smo kulturo v najširšem pomenu besede dolžni prenašati naprej na zanamce. Slavnostna govornica je bila prekmurska državna svetnica Jasmina Opec Vöroš, ki je spregovorila o pomenu, bistvu in smislu kulture za posameznika in za skupnost. "Ravno kultura je tisti element, ki povezuje ljudi, ki prebivajo v določenem prostoru in definira našo identiteto, to kaj smo in kam pripadamo. In ko govorimo o identiteti in kulturi in o tem, komu ali čemu pripadamo, je jezik pogosto tisti element na katerega se opremo," je med drugim izpostavila v svojem govoru. In prav prekmurščina ter prekmurska kultura nasploh je bila tista, ki so se ji na prireditvi namenoma še posebej poklonili skozi nastope fokovskih učencev in učiteljev, pevskega zbora in z recitali znanih avtorjev iz bogate prekmurske kulturne zgodovine. Utrinke občinske prireditve v Fokovcih je zbral Rok Šavel.

(Poslanica PAZU ob kulturnem prazniku) Če v tej kulturi kaj šteje, je to biti človek

Če v tej kulturi kaj šteje, je to »biti človek«, odgovoren, pokončen, vesten, pošten, vztrajen v dobrem in plemenitem.

(Kulturno dogajanje čez mejo) Vabita Čakovec in Mursko Središče

Gledališke predstave, stand up nastopi, razstave, koncerti, predavanja in filmi

(PREGLED LETA 2022) Kaj odmevnega se je v Pomurju dogajalo na kulturnem področju?

Kulturni dogodki so nas v letu, v katerem smo se iztrgali iz krempljev epidemije, preplavili in lahko smo se naužili marsičesa, za kar smo bili v predhodnih dveh letih prikrajšani.

Med nagrajenci Prešernovega sklada tudi slikar Nikolaj Beer in skladatelj Drago Ivanuša

Nagrajenci Prešernovega sklada za leto 2023 so pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, skladatelj gledališke in filmske glasbe Drago Ivanuša, pianist Aleksander Gadžijev, akademski slikar Nikolaj Beer, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar ter arhitekturni atelje Medprostor. Nagrado za življenjsko delo pa sta prejela multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardjančič.

Čebelarstvo v Sloveniji vpisano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine

Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine je na današnjem zasedanju v Rabatu na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisal čebelarstvo v Sloveniji. Nominacijo z naslovom Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja je vodilo ministrstvo za kulturo.

Rezultati iskanja