vestnik

Rezultati iskanja

Za značko "majoš" je 9 zadetkov

(FOTO) V Gančanih stoji že 104. majoš

Štirinajst mladih, rojenih leta 2005, je v Gančanih v sodelovanju s krajevno skupnostjo in društvi pripravilo postavljanje mlaja oziroma majoša. Gančki majoš je šega, ki jo letniki vse od leta 1919 naprej izvedejo vsako leto na predvečer praznika dela. Popoldan so najprej po vasi nosili vrh smreke, ki je bil okrašen z rožami iz krep papirja. Ko so letniki s pomočjo starejših letnikov vrh prinesli do igrišča, so ga tam pritrdili na deblo in ga s pomočjo sovaščanov na tradicionalen način postavili. Za tem je sledila še zabava s skupino Plamen. Fotografije Niko Časar.

(FOTO) V Gančanih so postavili 103. majoš

Mladi, rojeni leta 2004, so v Gančanih nadaljevali tradicijo postavljanja mlaja oziroma kot mu sami prijavijo majoša.

(FOTO) Gančki majoš stoji tudi letos

V Gančanih je generacija mladih, ki je oziroma še bo v letošnjem letu postala polnoletna, s pomočjo sokrajanov postavila 102. majoš. Letnikov je tokrat devet, od tega šest deklet in trije fantje. V minulih mesecih so ti po svojih domovih izdelovali trakove in rože iz kreppapirja, pomagali pa so tudi člani tamkajšnjega turističnega društva. Majoš so pred praznikom dela po Gančanih letos peljali in ne nosili, saj so prireditev prilagodili epidemiološkim razmeram, pozneje pa ga na igrišču postavili. Kot je povedal Jan Maučec, eden od letnikov, so tudi v tem letu želeli nadaljevati s tradicijo, krajani so okrasili drevesa po domačih dvoriščih, ob kapelici pa je bil skrivoma postavljen majoš, kakršen je bil nekoč. Na drevesno deblo je pripet vrh breze. Fotografije Jure Zauneker

(FOTO) Majoš v Gančanih tokrat nekoliko drugače

V Gančanih letos zaradi epidemije koronavirusa in prepovedi zbiranja na javnih površinah niso mogli pripraviti 101. majoša. Letniki, tokrat so to štirje, so se na prireditev, ki je vsako leto množično obiskana, sicer pripravljali že mesece prej. So pa s trakovi in rožami iz kreppapirja letos krajani okrasili drevesa po domačih dvoriščih in tako v vasi obudili spomin na tradicijo. Nekaj posameznikov pa je pri kapelici tudi postavilo majoš kot nekoč, ko so na drevesno deblo pripeli vrh breze. Prinašamo vam nekaj fotografij Nataše Juhnov.

(FOTO) Sto let gančkoga majoša

V Gančanih so ob tradicionalnem ročnem postavljanju majoša še z drugimi dogodki obeležili stoto obletnico prve postavitve gančkoga majoša v vasi. Organizator praznovanje obletnice je bila Krajevna skupnost Gančani. Leta 2016 so gančki majoš vpisali v register nesnovne kulturne dediščine pri kulturnem ministrstvu. Na osrednji slovesnosti je predsednik države Borut Pahor povedal, da je postavljanje majoša tradicija, ki si zasluži občudovanje vse Slovenije: »Prva postavitev je pomenila veselje do življenja in srečo, da je bilo koncev vojne. Vedno je na majošu tudi zastava. Sedaj je to slovenska zastava in želimo, da bo tudi čez sto let na njem slovenska zastava in da bodo tu živeli slovenski ljudje, ki se bodo veselili svoje prihodnosti.« Ob tem je podelil krajevni skupnosti Gančani zahvalo predsednika države.

(FOTO) Tako so po 100 letih spet postavili majoš

V Gančanih je potekala prva prireditev, s katero so obeležili stoto obletnico prve postavitve majoša v vasi. V vaškem središču so organizatorji prikazali, kako so majoš postavili leta 1919. Postavili so ga točno na tistem mestu, kjer so ga pred sto leti. Martin Sabotin, Matija Kociper, Ivan Sraka, Martin Matko in Ivan Kuzma so bili fantje, ki so se iz prve svetovne vojne srečno vrnili domov v Gančane. Na predvečer prvega maja so v zahvalo Mariji postavili majoš, drog z okrašeno brezovo krošnjo.

Sto let postavljanja majoša v Gančanih

V Gančanih je v soboto potekal prvi sklop prireditev, s katerimi bodo obeležili stoto obletnico prve postavitve majoša v vasi. Organizator je Krajevna skupnost Gančani.

V Gančanih bodo postavili stoti majoš

"Lejtniki 2001" bodo v torek postavili že stoti gančki majoš. 

V Gančanih postavili "majoš" kot leta 1919

V Gančanih bodo v ponedeljek tradicionalno že 99. postavljali mlaj oziroma majoš, kot mu pravijo domačini, ki kar pol leta živijo za to prireditev.