Za značko "statistika" je 181 zadetkov
Letošnji februar ima zaradi prestopnega leta 29 dni. Običajno leto traja 365 dni in skoraj četrt dneva, zaradi česar je vsako četrto leto v gregorijanskem koledarju daljše za en dan, to je 29. februar. Na današnji datum lahko ob tem svoj pravi rojstni dan praznujejo t. i. osmoljenčki ali smolčki.
Statistični urad Republike Slovenije je osvežil podatke za vseh 12 statističnih regij in 212 občin. Med drugim je navedel, da so si regije po marsičem podobne med seboj, a vseeno vsaka izstopa na svoj način.
Lansko leto je bilo po številkah za slovenski turizem najuspešnejše doslej, žal pa ne moremo isto trditi za Pomurje.
Prvega januarja smo po štirih letih znova vstopili v prestopno leto. Prestopna leta so že pred začetkom našega štetja uvedli zato, da ne prihaja do zamikanja letnih časov. Običajno leto namreč traja 365 dni in slabih šest ur, zaradi česar je vsako četrto leto v gregorijanskem koledarju daljše za en dan - 29. februar.
Letošnji letini pšenice in ječmena sta bili v primerjavi z lanskim letom slabši. Po napovedih statistikov naj bi bil pridelek koruze za skoraj tretjino višji, pričakujejo tudi dobro letino soje za zrnje in sončnic. Spomladanska pozeba pa je medtem neugodno vplivala na pridelke zgodnjega sadja, je danes objavil državni statistični urad.
V Sloveniji je v letu 2022 84 odstotkov očetov priznalo očetovstvo pred rojstvom otroka, za 33 otrok pa je bilo očetovstvo ugotovljeno v ustreznem postopku.
V lanskem letu je bilo sklenjenih več porok kot leto prej, manj je bilo razvez. Najbolj priljubljen dan za poroko je pri Slovencih še vedno sobota. Največ oseb, ki so se lani razvezale je starih 65 let ali več.
Kmetijski pridelki pri pridelovalcih so se aprila medletno v povprečju podražili za 8,2 odstotka.
Po ponedeljkovem streljanju v ljubljanskih Fužinah policija poudarja, da je Slovenija še vedno varna država, kjer so umori in uboji redki. Policijska statistika kaznivih dejanj kaže, da število ubojev in umorov ne narašča, temveč je v zadnjih petih letih rahlo upadlo.
Posnetek vrstniškega nasilja v nakupovalnem centru v Celju je vzbudil ogorčenje in neodobravanje slovenske družbe in vplival na to, da se o tej pereči problematiki še več govori in iščejo rešitve. Vrstniško nasilje je vsaka oblika fizičnega, psihičnega, spolnega, materialnega ali spletnega nasilja, pri kateri se otrok, nad katerim se nasilje izvaja, počuti ogroženo, nesprejeto, manjvredno in podobno. Preverili smo, koliko primerov tovrstnega nasilja je bilo v tem letu prijavljenih strokovnim službam v Pomurju in kako problematiko zaznavajo na pomurskih šolah.