vestnik

Arhitekt Jože Plečnik v Prekmurje prihajal do smrti

Majda Horvat, 14. 1. 2020
Majda Horvat
Jože Plečnik je do smrti prihajal v Prekmurje.
Aktualno

Arhitekt Jože Plečnik, ki je deloval v Ljubljani, Pragi in na Dunaju, je dal pomemben prispevek tudi Prekmurju.

Arhitekt Jože Plečnik, ki je deloval v Ljubljani, Pragi in na Dunaju, je dal pomemben prispevek tudi Prekmurju. Na zemljevidu njegovih del, ki je razgrnjen v Plečnikovi hiši v Trnovem v Ljubljani in prikazuje dela, ki jih je mojster ustvaril v različnih krajih po Sloveniji, je na vidnem mestu tudi ena od njegovih monumentalnih umetnin, bogojinska cerkev. To obiščejo številni občudovalci njegovega dela, pa tudi umetnostni zgodovinarji in drugi, morda pa je manj znano, da je Plečnik dobro poznal Prekmurje. Po postavitvi cerkve v Bogojini, ki so jo gradili od leta 1925 do leta 1927, se je v Prekmurje vračal do konca svojega življenja. Umrl je 7. januarja 1957, torej pred 63 leti.

jože-plečnk, plečnik, hiša
Majda Horvat
V stolpu sta v dveh etažah okrogli sobi, kjer je Plečnik ustvarjal, v zgornji skupaj s študenti, v pritličju pa sam. Od tod je imel pogled na vrt in sosednjo cerkev, kjer je našel marsikateri navdih.

Smrt je prehitela tudi načrte, ki jih je še snoval za Prekmurje in s katerimi bi v tem prostoru pustil še globljo sled. Med drugim je ostala neuresničena grobna kapela bogojinskega župnika Ivana Baše, ki je Plečnika tudi prvi povabil v Prekmurje z namenom, da naredi načrte za novo cerkev v Bogojini, neuresničena pa je ostala tudi ureditev okolice župnijske cerkve svetega Jakoba v Dobrovniku.
S Prekmurci je arhitekt sodeloval tudi na področju grafičnega oblikovanja. Oblikoval je naslovnice za Novine Slovenske krajine (1932), za Kalendar Srca Jezušovoga (1933) in leta 1939 prispeval idejni osnutek za spomenik prekmurskim književnikom.

Plečnik
Majda Horvat
Zemljevid Plečnikovih del po Sloveniji. Na vidnem mestu je njegova cerkev v Bogojini. S Prekmurjem je Plečnik ostal povezan do konca življenja. Umrl je 7. januarja 1957.

Bogojinska cerkev se razlikuje od drugih cerkva že po zvoniku, ki je zasnovan kot valjast stolp, in valjasti stolp je v istem obdobju prizidal tudi svoji hiši v Trnovem v Ljubljani, v katero se je vselil leta 1921.
Stolp pri Plečnikovi hiši ima dve okrogli sobi v dveh etažah, v eni je imel Plečnik svojo delovno sobo, v sobi v nadstropju pa je delal skupaj s študenti.  Hišo je sam imenoval »poskusna topla greda«, saj je številne arhitekturne eksperimente pozneje uporabil pri drugih projektih.
Čeprav je hišo zasnoval z ločenimi bivalnimi prostori še za oba brata in sestro z družino ter s skupno kuhinjo za vse, je v njej na samosvoj način živel do smrti sam, predan ustvarjanju in umetnosti. 
V Plečnikovi hiši so še danes zbrani njegovi številni osebni predmeti, skupaj z vrtom pa je od leta 2009 kulturni spomenik državnega pomena.