vestnik

6 resnic in mitov o vadbi

A. N., 15. 11. 2017
Simona Božič
Maribor Regentova ulica Maribor, skupina zensk in dveh moskih, telovadba, skupina, gibanje, foto Simona Bozic Avtor Simona Bozic Fotografija Simona Božič
Aktualno

Znanstvena odkritja, ki morda odgovorijo na vprašanje, zakaj kljub trudu nismo zmeraj na cilju.

Nadomestki obrokov v prahu
Pozabite na dolge nakupovalne sezname ter iskanje sveže, kakovostne hrane. In kuhanje je šele potrata časa! Z nadomestki obrokov v prahu boste veliko bolj uravnoteženo oskrbeli telo s hranili, prihranili dragocen čas pri pripravi in odvečna maščoba bo mimogrede izginila. Navsezadnje je prav to hrana astronavtov, ki morajo biti v najboljši telesni formi, zato so očitno naša prihodnost, trdijo proizvajalci.Pa drži? Ljudje smo pogosto nestrpni in si na vsak način želimo želje uresničiti v čim krajšem času, zato iščemo bližnjice in jih tudi hitro najdemo. Včasih so koristne, spet drugič lahko pot do cilja naredijo še veliko bolj zapleteno. Kot ob nadomestnih obrokih v prahu, ki spodbujajo nevarno in nezdravo prehranjevanje, opozarjajo neodvisni nutricisti. Naravna hrana namreč zagotavlja kompleks hranil, ki jih je absolutno nemogoče pridelati v laboratoriju. Zato se prašek ne more primerjati z učinkovitostjo vitaminov A, E, D in K ter polifenolov, ki jih dobimo z uživanjem barvite hrane.
Nalaganje s proteini
Gre za mutantsko hibridno dieto, otroka paleo in Dukanovega načina prehranjevanja, pa še malo Rockove diete. Za dosti mesa in jajc torej ter proteinskih šejkov za posladek pred treningi in po njih. In drži, beljakovine so nujni del zdrave, uravnotežene prehrane, a v prevelikih količinah tako obremenijo ledvice, da te ne zmorejo več filtrirati in iz telesa izločiti odpadnih, strupenih snovi, ki nastajajo ob presnovi. Presežke pa telo hkrati spremeni še v maščobo, kar pripelje do naraščanja teže. Za pravilno ravnotežje je tako dovolj, če 30 odstotkov kalorij prihaja iz beljakovin. Najbolje iz piščanca, tunine in fižola.
Probiotiki
Niso le žive bakterije in kvasovke, dobre za naše črevesje, iz dragih dodatkov, ki preplavljajo trgovine in oddelke v skrbi za dolgo, vitalno življenje.So tudi v jogurtu, kefirju, kislih kumaricah, zelju, olivah. Zato vam ni treba zapraviti premoženja, da poskrbite za urejen prebavni sistem, večina jogurtov, označenih z bio-live, bo dobra rešitev.
Več potenja, več izgubljene maščobe?
Potenje je naravni mehanizem, s katerim uravnavamo telesno temperaturo. Nekateri se potijo bolj, drugi manj, ne glede na intenzivnost vadbe, pri tem pa izgubljamo vodo, ne maščobe. Tako smo z dehidriranim telesom res videti vitkejši, a le za kratek čas, in tudi hlače za potenje ter podobni pripomočki ne pripomorejo v boju s kilogrami. Uravnotežena prehrana ob redni vadbi tako ostaja edina rešitev tega problema. Ob tem naj dodamo, da sta pomembni predvsem intenzivnost in pravilna izvedba, ne čas trajanja vadbe. Ko smo utrujeni, je tudi večja možnost za poškodbe, zato ne pretiravajte. Ena najbolj učinkovitih je HIIT oz. visoko intenzivna intervalna vadba, ki traja le 20 minut, tako da nimate več izgovorov, da vam primanjkuje časa.
Tek uničuje kolena?
Z ameriške univerze Stanford, kjer že 20 let preučujejo tekače, prihaja razveseljiva novica: le petino rednih tekačev pestijo artritične spremembe v kolenih, medtem ko je ta delež pri netekačih iste starosti kar 32-odstoten. In le dva odstotka prvih je zelo artritičnih, v drugi kontrolni skupini pa je takih deset odstotkov. Enako je potrdila avstralska študija - v kolenih tekačev, ki so na dolge razdalje tekli več kot deset let, degenerativnih sprememb ni bilo. A vsekakor bodite zelo previdni, če ste si v preteklosti koleno že poškodovali, zlasti ob pretrgani sprednji križni vezi, ki jo močno povezujejo z artritisom.
Kaj pa osteoporoza?
O osteoporozi kroži zelo pogost mit, celo med zdravniki, da je posledica pomanjkanja kalcija. Dejstvo je, da skelet sestavlja ducat mineralov, zato je popolna neumnost, da se osredotočamo zgolj na enega. Težavo tako zgolj poslabšamo, saj dodatno rušimo ravnovesje. Ena najpomembnejših strategij za krepitev kosti je zagotovo prehrana. Uživanje predelane sproži metabolične vnetne procese, ki povzročijo omenjeno slabenje kosti, zato raje izberite lokalno zelenjavo in sadje. Čebula denimo vsebuje peptide, ki dokazano povečajo gostoto, pomembne pa so tudi beljakovine, sestavljene iz aminokislin, osnovnega dela kostne strukture, ter omega 3 maščobne kisline, predvsem živalskega izvora (na primer ribje olje). Ob tem uživajte še dovolj vitamina K2 iz fermentirane hrane, kot je natto, in se izogibajte glutenu ter omega 6 maščobnim kislinam iz rastlinskih olj, kot sta sončnično in sojino. Zadnja dela sestavljanke sta še vitamin D in vadba, predvsem z utežmi.