Aleksander Abraham je za 279 tisoč evrov kupil bioplinarno ter stanovanjsko hišo in nekaj zemljišč ob napravi, ki so se prodajali v stečajnem postopku stečajnega dolžnika Bioplinarna Antares iz Šalovec. »Bioplinarna je zdaj že tik pred zagonom oziroma proizvodnjo električne energije,« je dejal Abraham. Povedal je še, da se naprava ni povsem ustavila niti v stečajnem postopku, je pa zaradi nezmožnosti uporabe deklaracije, ki jo izdaja Agencija za energijo, delovala z zmanjšano močjo. Novi lastnik je ta dokument znova pridobil za obdobje petih let, kar pomeni, da ima bioplinarna zagotovljeno prek družbe Borzen tudi državno pomoč za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov. Abraham zagotavlja, da bodo energijo pridobivali samo iz zelene surovine, ki jo bodo pridelali sami, saj njihova kmetija obdeluje približno 150 hektarjev lastne in najete zemlje. Prav tako je dejal, da proizvodnja energije v polnem obsegu naprave ne bo negativno vplivala na okolje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Soboški podjetnik v hišnem priporu. Ena od evropskih držav zahteva njegovo izročitev
Nemčija je za Jožeta P. ml. iz Murske Sobote razpisala evropski nalog za prijetje.
Stečaj predlagal Branko Gjerkeš
Bioplinarna Antares je šla v stečaj januarja 2020, predlagal ga je Branko Gjerkeš, ki se je prav tako zaradi propadle naložbe v dobrovniško bioplinarno znašel v osebnem stečaju. Dolg šalovske bioplinarne do Gjerkeša je znašal skoraj pol milijona evrov, nastal pa je zaradi prepletanja poslov in naložb teh dveh bioplinarn.
Družbo Bioplinarna Antares je decembra 2010 ustanovil Aleksander Abraham. Pet let pozneje jo je prevzela družba Antares Renewable Limited iz Londona, Abraham pa je v njej ohranil poslovni delež v vrednosti manj kot deset tisoč evrov, kar je zgolj odstotek premoženja družbe. Če bi bil ta delež 10-odstoten, Abraham prodajanega premoženja stečajnega dolžnika, v katerem je bil tudi sam družbenik, po veljavni stečajni zakonodaji ne bi mogel kupiti. Kljub formalno tujemu lastništvu je imela šalovska bioplinarna domače finančne »strice iz ozadja«. Gre za akterje, ki so sodelovali tudi v zgodbah, povezanih z nasedlimi naložbami NKBM, ko je to vodil Matjaž Kovačič. Direktor Bioplinarne Antares je namreč bil Gregor Orešek, ki je imel s partnerjema Kristijanom Petkom in Marselom Zelenikom prek družbe Obnovljive investicije v lasti tudi šalovsko bioplinarno.
Stečajni upravitelj Bioplinarne Antares Matjaž Nanut v enem od svojih poročil navaja, da mu je direktor poročal, da je od leta 2018 »ostal brez računovodske dokumentacije«, zato podatki o poslovanju družbe v preteklosti niso razkrili celostnega stanja. Kaj vse se je s tem zabrisalo, ostaja neznanka, pozornost pa vzbuja še nekaj. Stečajni upravitelj med drugim v enem od poročil zapiše, da je terjatve Gorenjske banke do Bioplinarne Antares oziroma zastavno pravico, ki je bila vpisana marca 2011 v višini treh milijonov evrov, aprila 2015 prevzela družba Aratus s poslovnim sedežem na otoku Jersey. Toda ta družba ne obstaja več oziroma je bila leta 2017 likvidirana, terjatev na tej osnovi pa v stečajnem postopku tudi ni prijavil nihče drug.
Prepričan, da bo posloval uspešno
Aleksander Abraham zagotavlja, da je nakup bioplinarne v stečaju izvedel sam oziroma da gre za družinsko naložbo, za katero je najel dolgoročno bančno posojilo. To bo odplačeval s prihodki, ustvarjenimi s proizvodnjo energije. »S prejšnjimi vlagatelji ne sodelujem več in tudi stikov nimamo več nobenih,« je podčrtal. Na istem poslovnem naslovu, kot je sedež Bioplinarne Antares, to je Šalovci 161, je še vedno vpisana tudi družba Kingstone, katere direktor je prav tako Orešek, vendar ta ni poslovala, februarja letos pa je zaprla račun. Na poslovnem naslovu Šalovci 161 je prav tako vpisana družba Alpha Scorpiia v stečaju, v kateri je bil družbenik Nejc Đordič, prav tako znano ime iz bioplinskih krogov. Ta družba je tudi večinska lastnica nedokončanega kablovoda Dobrovnik–Lendava.
Stečajni upravitelj Bioplinarne Antares in Abraham sta pogodbo sklenila novembra lani, posel pa je bil končan aprila letos, ko je kupec v celoti poravnal kupnino. Z namenom ponovnega zagona bioplinarne, katere zmogljivost je 500 kilovatnih ur, je Abraham konec marca tudi registriral novo podjetje, in sicer Bioplin, Aleksander Abraham, s. p. Pravi, da bo ta s polnim zagonom ustvarila dve, morda celo tri delovna mesta, njeno poslovanje pa bo v prihodnje zagotovo uspešno. V nasprotnem primeru bi bilo namreč zanj kot lastnika s statusom samostojnega podjetnika tveganje preveliko.
»Izračuni glede uspešnosti poslovanja so bili že večkrat narejeni, pokazali so, da bi lahko vsaka bioplinarna, ki stoji v Pomurju, poslovala uspešno, če bi bila zgrajena po realni investicijski vrednosti,« še poudari Abraham. Po njegovih besedah so se bioplinarne gradile po ceni tri milijone evrov za megavat ustvarjene energije, realna vrednost pa naj bi bila že takrat dva milijona evrov.