Upokojeni profesor geografije in zgodovine ima, kot je povedal, rad pisano besedo, kar združuje z ljubeznijo do raziskovanja lokalne zgodovine in geografskega prostora severovzhodnega Goričkega. Tudi zato govori zgodba romana Zaklad o 2. svetovni vojni in o tem, kako jo je doživljal mali gorički človek. Ta je bil namreč vedno znova podvržen novi oblasti, ki je z njim zlahka opravila, saj je vedno upognil hrbet in zgolj čakal, kdaj bo prišla nova oblast.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V PREMISLEK) Trud, ki ga vlagamo v delo, se ne vidi vsak dan
Mine dan, ko se ti zdi, da nisi ničesar naredil, če ni za tabo ostalo nekaj oprijemljivega, nekaj, kar lahko vidiš, da je bilo narejeno.
Zgodbo goričkega človeka v romanu spoznavamo skozi življenje mladega Jožefa, ki je bil vpoklican v madžarsko vojsko, v vmesnem dogajanju je spoznal Rusa, ki je bil sicer prav tako kot on dezerter, vendar pa mu je pomagal, da je končno spet prišel domov, kjer pa se težave niso končale. Kot je povedal avtor romana, ga je pri pisanju vodilo dejstvo, da je vojna kruta in nima morale.
Roman, ki obsega 134 strani, je tako po besedah avtorja v delih resničen in v delih izmišljen, temelji pa predvsem na zgodbah, ki so mu jih v času otroštva pripovedovali njegovi stari starši ter starejši sosedje. Glavne akterje romana je zato skušal povezati z resničnimi dogodki in tako prikazati krutosti vojne, ki so ji bili podvrženi tudi ljudje na Goričkem, ki pa so kljub nenehnemu pomanjkanju in jemanju uspeli preživeti predvsem zaradi svoje skromnosti in pridnosti svojih rok.
