Na državni ravni se nadaljuje pestro politično dogajanje, v katero so vpeti tudi nekateri Pomurci. Največ oči je uprtih v Demokratično stranko upokojencev Slovenije (Desus), v kateri bodo po odstopu predsednice Aleksandre Pivec izbirali novo vodstvo na kongresu, ta bo 28. novembra v Ljubljani. Kot kaže, se bodo za predsedniški položaj potegovali trije kandidati. Po mnenju poznavalcev naj bi imel največ možnosti za izvolitev nekdanji predsednik stranke Karl Erjavec, ki ga je na januarskem kongresu premagala ravno Pivčeva. Poleg njega kandidirata še nekdanji predsednik Lovske zveze Slovenije Srečko Felix Krope in načelnik soboške upravne enote Dominik Šteiner. Zadnjega smo poklicali, a pravi, da zadeve še ne želi javno komentirati. Šteiner je, kot smo že poročali, tudi eden od neformalnih kandidatov stranke za vodenje novoustanovljenega demografskega urada. Glede na to, da so v javnosti pred kratkim krožile informacije, da naj bi vodenje urada kot minister brez listnice prevzel ravno novi predsednik Desusa, smo ga vprašali, ali je njegova kandidatura povezana s tem, a tudi tega ni hotel komentirati.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Vrt spominov in tovarištva odslej bogati Cankarjeva tepka
Spominjali so se Ivana Cankarja in osvobodilne fronte.
V vsakem primeru so se po sobotni dopisni seji vlade zadeve na tem področju spremenile, saj je bil sprejet nov odlok o ustanovitvi demografskega urada, v katerem je določeno, da bo urad vodil direktor.
H kandidaturi za predsednika stranke so nagovarjali tudi podpredsednika Antona Balažka, ki je o tem razmišljal, a se je po lastnih besedah umaknil v prid Karla Erjavca, potem ko je izvedel, da bo ta ponovno kandidiral. »Mislim, da je on tisti, ki lahko zdaj stranko potegne naprej,« pravi Balažek, ki se strinja s tistimi, ki pravijo, da potrebuje stranka v teh časih na čelu izkušenega vodjo. Tudi sam je eden od kandidatov za vodenje demografskega urada, z Erjavcem pa sta bila v dobrih odnosih že v času, ko je bil še župan lendavske občine.
Janez Kardoš: »Verjetno bomo podpirali našega kandidata, kar bi bilo logično. Je pa to na koncu stvar posameznega delegata na kongresu, saj se bodo sami odločali kljub našemu morebitnemu priporočilu.«
Balažek je na januarskem kongresu javno napovedal, da bo podprl Erjavca, enako je takrat napovedal tudi vodja poslanske skupine Desus Franc Jurša. Balažek bo tudi na tokratnem kongresu kandidiral za podpredsednika, skupno se bo za tri podpredsedniška mesta potegovalo devet kandidatov. V pomurskem pokrajinskem odboru stranke, ki ga vodi Janez Kardoš, so sicer za predsednika predlagali Šteinerja. »Verjetno bomo podpirali našega kandidata, kar bi bilo logično. Je pa to na koncu stvar posameznega delegata na kongresu, saj se bodo sami odločali kljub našemu morebitnemu priporočilu,« pravi Kardoš. Iz Pomurja bo na kongresu sodelovalo skupno 22 delegatov.
Židan pričakuje glasovanje o nezaupnici
Predsednico stranke so na sobotnem virtualnem kongresu dobili tudi Socialni demokrati. To je po pričakovanju postala evropska poslanka Tanja Fajon, ki je že doslej začasno vodila stranko, potem ko je kot predsednik maja letos odstopil Dejan Židan. Fajonova je na kongresu premagala koroškega poslanca Janija Prednika kot edinega protikandidata.
Tudi Židan je na kongresu podprl Fajonovo, za katero meni, da lahko dvigne priljubljenost stranke. »Ta rast ne bo vidna v prvem mesecu ali v pol leta, temveč v nekaj letih.« Medtem se je pojavila nova pobuda za združevanje opozicijskih strank. Sprožil jo je ekonomist Jože P. Damijan, ki bi bil pripravljen do volitev voditi novo vlado, če bi bila v državnem zboru izglasovana konstruktivna nezaupnica vladi Janeza Janše. Pobudo so sprejeli v strankah SD, SAB, Levica in LMŠ, ki pa imajo v državnem zboru skupaj zgolj 39 poslancev. Židan meni, da je namera štirih strank iskrena. »Želel bi, da Marjan Šarec spomladi ne bi odstopil kot predsednik vlade oziroma da bi se stranke tedanje koalicije dogovorile, da imamo do volitev tehničnega mandatarja. Tedaj te želje ni bilo, ko pa so videli, v katero smer pelje Slovenijo aktualna vlada, so se odločili drugače.« Židan pravi, da bi morali o dokončnem programu, ki nastaja v okviru te pobude, odločati tudi poslanci na morebitnem glasovanju o konstruktivni nezaupnici vladi, za katero bi sicer potrebovali 46 glasov. »Če je že bil narejen prvi korak, ne bi smeli obupati, temveč zadevo speljati do konca, tako da bi dali vsem poslancem možnost, da se izrečejo o tej pobudi, ti pa bodo glasovali po svoji vesti.«