Pomurskim podjetnikom je danes že na voljo možnost sodelovanja v regijski garancijski shemi, preko katere malim podjetnikom zagotavljajo poroštva za najete kredite. Za pomursko shemo, ki jo v sodelovanju s Slovenskim regionalnim razvojnim skladom v Ribnici izvaja martjanska razvojna agencija Sinergija, je na voljo 1,2 milijona evrov, pri čemer sklad jamči do višine 80 odstotkov najetega kredita. Kljub temu ima shema veliko pomanjkljivost. Kot poudarja direktor Sinergije Stanistlav Sraka, je glavna težava sheme ta, da ni konkurenčna s primerljivimi ponudbami, recimo s tisto Slovenskega podjetniškega sklada iz Maribora, ki podjetnikom pomaga sofinancirati tudi obrestno mero za najete kredite. Sraka meni, da bi lahko agencija v sodelovanju z občinami premostila to težavo. Večina pomurskih občin namreč po njegovih besedah že ima v proračunih postavke za različne oblike pomoči lokalnim podjetnikom, vendar so te relativno nizke in v nekaterih primerih sredstva ostajajo tudi neizkoriščena. S temi sredstvi bi tako lahko občine sofinancirale obrestne mere podjetnikom iz njihove občine, ki bi najeli kredit pri poslovnih bankah, hkrati pa bi taka pomoč po mnenju Srake predstavljala relativno majhen strošek za občinske proračune. Pri tem Sraka razloži, da s tem ni mišljen poseben sklad, kamor bi občine prenesle svoja sredstva, temveč bi se agencija v primeru vsakega posameznega podjetnika dogovarjala s predstavniki občine, na območju katere ima sedež, ali bi ga bili pripravljeni na ta način podpreti.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Analiza cen kmetijskih pridelkov je pokazala visoke marže pri dveh skupinah izdelkih
Podatke 165 zavezancev so zbirali pet mesecev. Pretežen del prodanih živil slovenskega porekla.
Pomoči potrebni tudi kmetje
Direktor ribniškega sklada Velislav Žvipelj pove, da želijo z regijsko garancijsko shemo olajšati kreditiranje predvsem mlajšim podjetnikom, ki kreditov večinoma nimajo zavarovanih, saj nimajo niti premoženja, na podlagi katerega bi jih lahko. “Prva vrata, skozi katera mora stopiti mladi podjetnik, so vrata banke. Ta mu odobri kredit, če ga dobi zavarovanega.” Banke imajo tudi končno besedo pri tem, ali bo podjetnik dobil kredit po normalnih tržnih merilih, za potrebe sodelovanja v garancijski shemi pa se za vsak posamični primer sestane tudi kreditno-garancijski odbor, v katerem so trije predstavniki regije, med katerimi je eden iz občine, iz katere prihaja podjetnik, v njem pa sta še predstavnika banke in sklada. Župan Dobrovnika Marjan Kardinar meni, da bi bilo dobro, da bi lahko v shemi sodelovali tudi majhni kmetje in bi na ta način podpirali še kmetijstvo v regiji. Žvipelj pojasnjuje, da se lahko že sedaj prijavijo kmeti, ki so organizirani kot gospodarske družbe, saj so sredstva v prvi vrsti namenjena za pomoč podjetnikom. Sam meni, da je potrebno na področju kmetijstva delati naprej v smeri razvoja tako imenovanih agrogarancij, kar že delajo, pri tem pa bo po njegovih besedah imela glavno vlogo SID banka. O predlogu Srake so pomurski župani že razpravljali na zadnji seji Sveta pomurske razvojne regije, kjer so ga podprli, podrobnosti glede izvajanja pa naj bi dorekli v bližnji prihodnosti.
