Bolezni, ki jih prenašajo klopi: Število obolelih se povečuje

Mene imajo klopi še posebej radi,« pove Ivan Kranjec, župnik v Župniji Cankova. Za to, da se ga klop oprime, je dovolj, da se na kratko sprehodi po nepokošeni travi. Veliko jih je že pobral s svojega telesa, zanj usoden pa je bil ugriz klopa, okuženega z bakterijo Borrelia burgdorferi, povzročiteljico lymske borelioze. Ta bolezen se običajno začne s spremembami na koži na mestu ugriza, toda Kranjec pove, da se njegovo telo ni nikoli odzvalo z značilno rdečino ali eritemom na mestu ugriza, ki se širi navzven, v notranjosti pa bledi. Prvi znaki bolezni so bili utrujenost, bolečine v sklepih in nestabilnost telesa, ki ga ni mogel več ohraniti v nekem položaju, ne leže ne sede ali kleče. Ni mogel več na primer ležati na hrbtu, saj ga je v tem položaju dobesedno vrglo v zrak. »Še zdaj ne morem ležati na hrbtu, ne doma niti pri zdravniku ali zobozdravniku,« pove sogovornik. Zaradi teh težav je začel obiskovati zdravnike, ki so vzrok najprej iskali v povezavi s hrbtenico ali srčnimi obolenji, toda težave so se še kar stopnjevale. »Bilo je vse huje, tako da maše nisem mogel opraviti do konca, tudi pogreba ne. Večkrat sem moral vmes menjati položaj telesa, da sem lahko zdržal. Tudi pri sedenju. Prišel sem na kakšno slovesnost, a nisem mogel sedeti za mizo. Moral sem vstati in oditi. In to se mi dogaja še zdaj, zato se sam tudi ne peljem več na daljšo pot, na primer v Maribor. To so hude zadeve,« pripoveduje. Kar dve leti je trajalo, da so zdravniki odkrili pravi vzrok njegovih težav, kajti pred petnajstimi leti je bila bolezen v Sloveniji skoraj nepoznana, Kranjec pa je bil v tistem času gotovo med prvimi okuženimi v Pomurju. Prva žarišča okuženih klopov naj bi se v Sloveniji pojavila na Kozjanskem, v okolici Vranskega in na območju Gornjega Grada.

Bolezen potrdili komaj po dveh letih

Po dveh letih iskanja vzroka so Kranjcu postavili pravo diagnozo in ob stari okužbi potrdili že novo. V telesu so namreč odkrili tako stara kot nova protitelesa, kar pomeni, da je, ob tem da je v telesu tlela še stara bolezen, »ogenj« dodajala že nova. Čeprav se je zdravljenje začelo, so posledice ostale, težave predvsem s sklepi in mišicami pa se stopnjujejo. Zdaj so se začele pojavljati še otekline sklepov in bolečine v mišicah, ki so posledice nenehno tlečega vnetja. Kljub zdravljenju z antibiotiki, ki je smiselno v vseh stadijih bolezni in učinkovito predvsem v začetni fazi bolezni, zdravila za popolno ozdravitev lymske borelioze namreč ni. Čeprav antibiotik razmnoževanje bakterije ustavi, njeni toksini ali strupi ostajajo v telesu in so vzrok za kronično vnetje.

Človek ni več isti

Začetnim težavam so se potem pridružile še bolečine v križu in visok krvni tlak, težave so se nekoliko omilile po tem, ko je ob formalnem zdravljenju poiskal še vzporedne načine lajšanja simptomov. »Po vsem človek ni več isti. Napor, pa naj bo psihični ali fizični, še zmorem, ampak po tem, ko se telo umiri, je stanje grozljivo. Bolijo vsi sklepi, v mišicah na nogah čutim pekočo bolečino, noči so neprespane, čez dan pa se moram uleči vsaj za dve uri. Veliko hujše je stanje pozimi. Bolezen je tu in – kot slišim – so posledice zaradi borelioze vendar blažje kot pri klopnem meningitisu, proti kateremu pa sem se zavaroval s cepljenjem. Na žalost je tega zdaj veliko,« je pripovedoval sobesednik. Prepričan je tudi, da se kljub varovalnim ukrepom človek ne more povsem obvarovati pred ugrizi klopa.

Po vsem, kar prestaja, je še vedno rad v naravi, posebej v gozdu, in čeprav telo vleče k počitku, se zaveda, da se je treba gibati. Dokler je v gibanju, so tudi težave manj izrazite. »O tem, kako bo v prihodnje, ne razmišljam. Kljub vsemu je za menoj že več kot petnajst let,« še pove Ivan Kranjec. Ko je sam zbolel, je bilo védenja o bolezni malo, zdaj pa je tega že veliko tako pri zdravnikih, ki ob značilnih težavah hitro pomislijo nanjo, kot pri laikih, ki so veliko bolj pozorni na klope in se skušajo tudi sami zaščititi ter obvarovati s cepljenjem proti klopnemu meningitisu. Ostaja pa tudi upanje, da se bodo možnosti zdravljenja ljudi, ki so že zboleli, izboljšale.

Število obolelih se povečuje

»Na našem oddelku letno zdravimo do deset bolnikov s težjim potekom klopnega meningoencefalitisa, nekaj sto bolnikov zaradi lymske borelioze in posamezne primere drugih bolezni, ki jih prenašajo klopi,« je povedal Emil Pal, specialist infektolog in predstojnik infekcijskega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota. Ugotavlja tudi, da se zaradi blagih zim sezona bolezni začne zelo zgodaj, število bolnikov predvsem z lymsko boreliozo pa se povečuje. Bolezen se pojavlja po vsej Sloveniji in sezonsko, saj je največ obolenj poleti oziroma od maja do oktobra.

Prijavljeni primeri klopnega meningoencefalitisa (KME) in lymske borelioze v Pomurju
2014
KME: 5
Lymska borelioza: 328

2015
KME: 2
Lymska borelioza: 299

2016
KME: 3
Lymska borelioza: 355

2017
KME: 5
Lymska borelioza: 399

2018
KME: 5
Lymska borelioza: 577
Vir: NIJZ, območna enota Murska Sobota

Zaradi lymske borelioze se ne umre, a greni življenje

Slovenija sodi med države, kjer obstaja velika možnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi. Najpogostejša bolezen je lymska borelioza. Običajno se začne z rdečino na koži, ki se pojavi tri dni in tudi mesec dni po ugrizu okuženega klopa, se počasi širi in na sredini bledi ter izgine po nekaj tednih. Dobra polovica bolnikov navaja tudi blage lokalne simptome, približno petina do četrtina pa toži, da so utrujeni, imajo bolečine v mišicah in sklepih, glavobole, ki so večinoma blagi in prehodni. Nekateri bolniki imajo rdečkasto ali modrikasto zatrdlino na ušesni mečici oziroma prsni bradavici. Kasneje in če se bolezen ne zdravi, se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov in srca. Zelo pomembno je na lymsko boreliozo pomisliti tudi pri parezi ali omrtvelosti obraznega živca, ki se kaže s povešenim ustnim kotom, nezmožnostjo zapiranja oči in gubanja čela.
Cepiva proti tej bolezni ni, zato je preventivna zaščita pred ugrizi klopov uporaba ustreznih oblačil in repelentov. Zaradi lymske borelioze se ne umre, vendar je zaradi bolezni kakovost življenja nizka.

Zaradi blagih zim se sezona klopnih bolezni začne zelo zgodaj, število bolnikov predvsem z lymsko boreliozo pa se povečuje.

Odstotek obolelih za KME umre, tretjina nima posledic

Druga najpogostejša in zelo resna klopna bolezen je klopni meningoencefalitis (okrajšano KME) ali vnetje možganov in možganskih ovojnic. Približno polovica bolnikov se ugriza klopa ne spomni, bolezen pa se začne 7 do 14 dni po njem. Bolezen značilno poteka v dveh fazah. Začne se kot neznačilna, gripi podobna vročinska bolezen s slabim počutjem, utrujenostjo, glavobolom, bolečinami v mišicah, ki traja nekaj dni. Sledi obdobje brez simptomov, ki traja nekaj dni do tri tedne. Nato sledi druga faza bolezni, ki se kaže z visoko vročino, hudim glavobolom s slabostjo, občasno z bruhanjem, ki se lahko stopnjuje do nezavesti in smrti. Pri bolnikih se velikokrat pojavi tresenje rok in jezika. Pri mlajših se bolezen običajno pojavi v blažji obliki, pri starejših pa poteka v težji. Odstotek obolelih za klopnim meningitisom umre, pri petih odstotkih pride do trajnih ohromitev, tretjina bolnikov pa ima trajne posledice, kot so slabo počutje, motnje spomina, čustvovanja, ravnotežja, zbranosti, govora, sluha, glavobol oziroma vrtoglavica. Dobra tretjina pa tudi po bolezni živi običajno življenje in nima posledic.
Zaradi možnosti okužbe in razširjenosti klopnega meningoencefalitisa v Sloveniji je zelo priporočljivo cepljenje. Osnovno cepljenje zajema tri odmerke, poživitveni odmerki pa sledijo čez tri leta in nato vsakih pet let. Ob vsem pa je treba opozoriti tudi na možnost okužbe s klopnim meningoencefalitisom z uživanjem nepasteriziranega mleka in mlečnih izdelkov.
Zaradi teže bolezni, ki jo je treba bolnišnično zdraviti, in dolgotrajne rehabilitacije klopni meningoencefalitis pomeni velike težave in stres za bolnika ter svojce, pa tudi veliko finančno breme za javno zdravje.

Še druge bolezni, ki jih prenašajo klopi

Klopi prenašajo tudi številne druge povzročitelje bolezni. V Sloveniji je znana humana granulocitna anaplazmoza, ki se kaže podobno kot prva faza klopnega meningoencefalitisa z bolj izraženimi bolečinami v mišicah in sklepih. Pomembno je pomisliti nanjo, saj če se ustrezno zdravi z antibiotiki, pride tudi do hitrega izboljšanja v 24 urah.

Na infekcijskem oddelku murskosoboške bolnišnice so zdravili tudi nekaj bolnikov s tularemijo, ki jo povzroča bakterija in jo prav tako prenašajo klopi. Bolezen se najpogosteje kaže s povečanimi bezgavkami. V letu 2014 pa so v murskosoboški bolnišnici tudi prvi v Sloveniji dokazali babeziozo, ki jo povzročajo paraziti iz rodu Babesia, izid bolezni je bil pri bolnici ugoden. Zaradi klimatskih sprememb po besedah Emila Pala lahko pričakujemo tudi pojav drugih hudih bolezni, ki jih prenašajo klopi, a za zdaj še niso značilne za naše kraje.

Slovenija z največ obolelimi za klopnim meningitisom

V Sloveniji vsako leto zboli za lymsko boreliozo od pet do sedem tisoč ljudi, delež okuženih klopov z bakterijo Borrelia burgdorferi pa je skoraj 70 odstotkov. Takšno razmerje kaže na to, da kljub ugrizu okuženega klopa pri približno polovici ljudi okužba poteka brez simptomov bolezni.
Pomurje po številu uradno prijavljenih obolelih in gledano v daljšem obdobju ni med najbolj ogroženimi regijami v Sloveniji, za preseganje povprečja v posameznih letih pa tudi ni mogoče najti logične razlage ali povezave z nekim dejavnikom.
Za klopnim meningitisom v Sloveniji vsako leto zboli od 100 do 250 ljudi, kar je ena najvišjih stopenj obolevnosti v Evropi že vse od leta 2000. Z virusom povzročiteljem KME je okuženih odstotek klopov, s tem da kljub ugrizu okuženega klopa pri treh četrtinah ljudi okužba poteka brez simptomov bolezni. Podatki o številu prijavljenih primerov bolezni po letih (od 2008 do 2018) ne kažejo na linearni trend rasti števila obolelih. V letu 2009 je bilo skoraj 300 obolelih, kar je sicer izjemno veliko, medtem ko jih je bilo v letu 2016 sto. »Torej ne gre niti za linearno povečevanje števila obolelih niti za njihovo ciklično pojavljanje. Zakaj je tako, pa nam ni poznano,« je povedala Teodora Petraš, zdravnica specialistka epidemiologije iz murskosoboške enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Čeprav klop okužen, vsi ne zbolijo
Verjetnost, da po ugrizu klopa zbolimo, je na srečo razmeroma majhna. In to iz več razlogov:
- ker vsi klopi niso okuženi
- ker redko pride do okužbe, tudi če nas ugrizne okuženi klop
- ker le del oseb, pri katerih pride do okužbe, potem tudi zboli
Pred ugrizi klopov se je mogoče obvarovati še z naslednjimi ukrepi:
- ko gremo v naravo, se primerno oblečemo, da bo telo čim bolj pokrito, oblačila pa naj bodo svetle barve, da na njih lažje opazimo klope
- lahko se zaščitimo z repelenti, sredstvi za odvračanje, vendar ta zaščita ni povsem zanesljiva in deluje razmeroma kratek čas
- če klopa vseeno dobimo, ga čim prej odstranimo
Klopa moramo čim prej odstraniti, če je okužen, lahko namreč do okužbe z boreliozo pride v osemnajstih do štiriindvajsetih urah po tem, ko se je prisesal na kožo. Samo deset minut pa je potrebnih za okužbo z virusom klopnega meningoencefalitisa.

Velike razlike med regijami

Podatki o številu obolelih, ki jih zbira NIJZ, kažejo pomembne razlike med statističnimi regijami. Število obolelih je ves čas skrb vzbujajoče na območju Raven na Koroškem, povečano pa je tudi na območju Kranja in Ljubljane, medtem ko je malo obolelih na primer na območju Kopra in Nove Gorice. Pomurje torej statistično ni med najbolj ogroženimi območji v Sloveniji, a ker gre za okužbe, ki so smrtno nevarne in lahko puščajo trajne zdravstvene posledice, so za vsakega posameznika zelo ogrožajoče.