Lani 24. februarja ob 4.30 je spet izbruhnila vojna na evropskih tleh. Boris Čibej, novinar zunanjepolitične redakcije Dela, članke o ruski agresiji v Ukrajini piše v Domanjševcih. Za ljubljanski časnik je bil dopisnik iz Moskve, Washingtona in New Yorka.
Kaj je 23. februarja 2023 v Evropi drugače, kot je bilo 23. februarja 2022?
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Digitalizirani in idiotizirani
Lastniki in ustvarjalci vsebin se svojega odločilnega prispevka pri poneumljanju prebivalstva ali ne zavedajo ali preprosto dajejo prednost finančnemu izplenu.
»Vsak občuti vsaj eno bistveno razliko: cene. Sicer so jih napihovali že pred enim letom, a takrat je bila še kriva pandemija, zdaj pa je glavni krivec za inflacijo postal ruski predsednik Vladimir Putin, ki je začel vojno z zahodno sosedo. In čudežno 'pregnal' tudi covid-19, ki je čez noč izginil s prvih strani časopisov. Druga velika razlika, ki se je širša skupnost morda še ne zaveda, je povezana z občutkom varnosti. Pred enim letom ni prišlo nikomur na pamet, da lahko pride do resnega konflikta na stari celini, ki se lahko razvije celo v tretjo svetovno vojno. Dogajanje na ukrajinskih bojiščih in mednarodnem prizorišču dokazuje, da tak črni scenarij nikakor ni več nepredstavljiv. Razen redkih izjem med politiki v Evropi ni več nobenega, ki bi pozival k mirni rešitvi krize. Vsi pravičniško prilivajo olje na ogenj, tisti, ki si drznejo misliti drugače, so takoj razglašeni za nič manj kot 'Putinove agente'. Pacifizem je postal kletvica in sinonim za izdajo temeljnih vrednot Zahoda, kjer se je v zadnjem letu razširila nevarna plima enoumja. Tukaj te v nasprotju z Rusijo sicer še ne zaprejo, če si drzneš pozivati k miru in prenehanju nesmiselnega prelivanja krvi, a če se tvoja stališča po naključju le znajdejo v javnosti, te križajo skoraj kot narodnega izdajalca. Vse kaže, da se nove generacije voditeljev niso nič naučile iz ne tako davne zgodovine stare celine, zahodno medijsko prizorišče pa čedalje bolj postaja podobno ruskemu.«
Kdo je ta hip zmagovalec v ruskem napadu na Ukrajino? Evropa, Kitajska ali ZDA?
»Evropa je vsekakor največji poraženec. Nisem pretiran ljubitelj voditelja naše severovzhodne sosede, a se moram strinjati z marsikatero ugotovitvijo madžarskega premierja Viktorja Orbana, ki je pred kratkim Evropsko unijo obtožil, da je s svojo politiko sankcij proti Rusiji staro celino 'okužila' z inflacijo. ZDA bodo bržkone tudi tokrat, tako kot v obeh dosedanjih velikih spopadih na stari celini, imele koristi – če ne drug, vsaj njihova orožarska industrija. A stari pregovor pravi, da tam, kjer se prepirata dva, tretji, ki tokrat prihaja iz Kitajske, dobiček ima. Če se bo zaradi vojne zlomila moč Evrope, to ne bo slabo za čezatlantski imperij, če se vse skupaj ne bo prelevilo v tisto, česar si nihče ne želi: jedrski spopad med velesilama. Kitajci pa si bodo v vsakem primeru meli roke.«
Komu bodo prvemu postavili spomenik za zasluge v vojni? Zelenskemu ali Putinu?
»Odvisno, kje. Predvidevam, da se bodo spomeniki enemu in drugemu prej ali slej pojavili. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski že zdaj nastopa kot nekakšen živ 'spomenik' na vseh pomembnih javnih prireditvah na Zahodu. Vsekakor pričakujem, da bodo oba ovekovečili v kamnu, še preden bo konec te vojne, ki pa ga ne pričakujem zelo kmalu. Tudi če bo Rusija 'zmagala' na bojiščih, se tisto ozemlje, ki se bo še imenovalo Ukrajina, nikoli ne bo sprijaznilo s tem, da je postalo okrnjeno. Če bo Rusija 'poražena', utegnejo še prej izstrelki poleteti tudi proti našim krajem. Ne pozabite, da smo zahodnjaki za Ruse s svojim pošiljanjem orožja že postali aktivni udeleženci spopadov. Najbolj optimistični scenarij bi bil, da bi se konflikt 'zamrznil' in spopadi utihnili, kar bi rešilo na tisoče nedolžnih človeških življenj, ki vsak dan ugašajo v naši skoraj neposredni bližini. To pa seveda ne pomeni dokončnega miru. Pravega mirovnega sporazuma tisti, ki zdaj prebiramo ta časopis, najbrž nikoli ne bomo dočakali. Kar ni nujno slabo, saj tega doslej uradno nista sklenili niti Rusija in Japonska, čeprav se je druga svetovna vojna končala že pred 78 leti, a se vseeno ne vojskujeta za sporne Kurilske otoke. Kakor koli že, Evropa bo v vsakem primeru dobila svoj 'Bližnji vzhod' in bolj ali manj zamrznjene konflikte na območju sedanje Ukrajine in njene bližnje okolice, ki bodo spremljali še veliko naslednjih generacij.«
Zakaj so si vsi osvajalci skozi zgodovino (Napoleon, Hitler, zdaj Putin) polomili zobe na pohodih skozi območje današnje Poljske in Ukrajine?
»Zanimivo vprašanje … Sem ga slišal tudi že v malce drugačni obliki: zakaj so si doslej polomili zobe vsi osvajalci, kakor sta bila na primer Napoleon in Hitler, ki so hoteli pokoriti Rusijo? Putinovi zobje so trenutno še v kar dobrem stanju, kljub »plombam«, ki mu jih je prizadejalo začetno povsem zgrešeno načrtovanje operacij v Ukrajini. Na Zahodu je še vedno razširjena pobožna želja, da se mu bo uprlo samo rusko ljudstvo. Sam pa se bojim, da ga lahko za »brezzobega« naredijo zgolj tisti, ki bodo še večji jastrebi od njega.«