Območna obrtno-podjetniška zbornica Murska Sobota praznuje 50. obletnico delovanja, medtem ko začetki obrtništva in organiziranega delovanja obrtnikov segajo v leto 1894. Takrat je bil postavljen temeljni kamen za gradnjo obrtniške šole in doma obrtnikov v Murski Soboti, združenje pa je obstajalo do leta 1920, ko se je reorganiziralo v skupno obrtno zadrugo. Ta je predstavljala obrtništvo vse do leta 1950. V letih 1951 in 1952 je bil zgrajen v Murski Soboti dvonadstropni obrtniški dom skupaj Z vajeniško šolo, kmalu zatem pa ukinjena takratna obrtna zbornica. V organiziranosti obrtništva je nastala praznina vse do leta 1968, ko je bilo decembra ustanovljeno Združenje samostojnih obrtnikov in gostincev za Pomurje. To je prostovoljno združevalo maloštevilne obrtnike s področja občin Lendava, Murska Sobota in Radgona, ustanovitev tega združenja pa murskosoboška območna zbornica šteje kot začetek svojega delovanja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Enosmerna za Auschwitz
Težava je, ko oblast na istem vlaku nekaterim nameni vozovnico za prvi in drugim za drugi razred.
Prvi dom murskosoboških obrtnikov je bil zgrajen na zdajšnji Slovenski ulici nasproti objekta nekdanje ekonomske šole po načrtih arhitekta Franca Novaka. Temeljni kamen je polagal Štefan Štefanec, ki je tudi vodil gradbeni odbor. Sam je tudi pogosto dejal: Brez dobroga inaša nega dobroga meštra (Brez dobrega vajenca ni dobrega mojstra). O gradnji prvega obrtniškega doma in dolgoletnem obstoju obrtništva ter stanovskega delovanja obstajajo fotografije in dokumenti, ki jih je družina Obal oziroma sorodniki Štefaneca predali murskosoboški obrtno-podjetniški zbornici, da so jih postavili na ogled na razstavi ob praznovanju visokega jubileja. Zbrani so tudi številni predmeti, ki govorijo o zgodovinskem razvoju obrti in delovanja obrtnikov.
