Ograček je hčerinska družba Javnega podjetja center za ravnanje z odpadki Puconci (Cerop), katere obstoj je pod vprašaj postavilo že računsko sodišče v odmevni reviziji leta 2020. Ograček je bil namreč leta 2015 ustanovljen za trženje proizvodov in storitev, ki nastajajo znotraj infrastrukture Ceropa in so del dejavnosti javnega podjetja, medtem ko se dobički od teh dejavnosti ne vodijo v njegovih poslovnih knjigah. Revizorji so takrat ugotovili tudi, da Cerop občinam ustanoviteljicam ni zagotovil vpliva na poslovanje omenjene hčerinske družbe, kar pomeni, da te niso imele možnosti upravljanja in nadzora nad delom premoženja, ki so javna sredstva. Poleg tega je prišlo do nasprotja interesov, saj je Cerop sklepal pravne posle z družbo Ograček ter ji odrejal plačila, direktorsko funkcijo pa je v obeh družbah, torej tako v družbi Cerop kot Ograček, opravljala ista oseba: Franc Cipot.
Vodenje Ogračka je sicer avgusta 2020 prevzel Boris Velner, ki je zaposlen v matični družbi Cerop, Cipota pa je septembra na čelu Ceropa zamenjala Simona Biro.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) V Lendavi obeležili 80. obletnico začetka množičnih deportacij Judov iz Prekmurja
Nataša Pirc Musar pozvala k potrebni enotnosti zoper radikalizem in pojave antisemitizma.
Občine le začel zanimati Ograček
Predstavniki občin ustanoviteljic Ceropa so lani septembra na skupščini javnega podjetja le vzeli pod drobnogled poslovanje Ogračka, zanimalo pa jih je tudi, kako je prišlo do imenovanja direktorja Borisa Velnerja. Birova je pojasnila, da je novega direktorja imenovalo prejšnje vodstvo, torej Cipot, kar je bilo v nasprotju z odlokom, saj bi ga morala skupščina javnega podjetja - občine ustanoviteljice bi torej morale imeti glavno besedo. Ravno tako je predstavnike občin zanimalo, kako je prišlo do skokovite rasti prihodkov hčerinske družbe, saj so ti v letu 2020 z dobrih 62 tisočakov, ki jih je podjetje pridelalo leto prej, narasli na skoraj 1,4 milijona evrov. Rast je izvirala iz prevzema posredništva ostankov odpadkov za sežig, saj Cerop zaradi inšpekcijske odločbe te dejavnosti ni smel opravljati. Ograček je sicer lani ustvaril dobrih 810 tisočakov prihodkov in poslovno leto končal s čistim dobičkom v višini dobrih 13 tisoč evrov (leta 2020 je dobiček znašal nekaj več kot 151 tisočakov). No, skupščina javnega podjetja je na lanski seji Ceropu naložila, da glede na vse navedeno prouči možnost združitve podjetij - pripojitve Ogračka k matični družbi. Tu pa je zdaj prišlo do velikega pravnega zadržka.
Gre za projekt še iz Cipotovega časa?
Domnevno sporno dogajanje naj bi se zgodilo, ko se je Ograček prijavil na javni razpis ministrstva za infrastrukturo za pridobitev sredstev za sofinanciranje izgradnje sončnih elektrarn. Kot kažejo dokumenti na portalu energetika, je bila Ceropova hčerinska družba uspešna pri prejemu nepovratnih sredstev na petem odpiranju vlog, za katero je bil rok za oddajo 26. junij 2020. Torej naj bi se to zgodilo v času, ko je bil Cipot še direktor Ceropa in tudi Ogračka. Ministrstvo je tako Ogračku dodelilo sredstva v višini 31.300,00 evrov, lani pa je Ograček vložil zahtevek za izplačilo navedenih nepovratnih sredstev. Do izplačila, kot navaja Birova v izhodiščih za proučitev možnosti združitve Ceropa in Ogračka, še ni prišlo - je pa pred tedni dobil Ograček obvestilo Evropskega javnega tožilstva, da vodi zoper podjetje postopek zaradi kazenske odgovornosti za poskus kaznivega dejanja goljufije na škodo Evropske unije. Postopek se nanaša na izplačilo nepovratnih sredstev za izgradnjo sončne elektrarne, kaznivo dejanja pa naj bi storila direktor Ogračka in direktor izvajalca del, ker naj bi sklenila lažen aneks k osnovni pogodbi o izvedbi investicije ter ga posredovala na ministrstvo, s čimer naj bi poskušala doseči, da se Ogračku na škodo EU neupravičeno izplačajo nepovratna sredstva v višini 31.300,00 evrov po javnem razpisu JR SE OVE 2019. Obstoj kazenskega postopka zoper Ograček je eden izmed poglavitnih argumentov, ki jih je direktorica Ceropa izpostavila v obrazložitvi, zakaj združitev podjetij zaenkrat ni možna, saj bi se v primeru ugotovitve kazenske odgovornosti kazen in sankcije izrekle Ceropu kot pravnemu nasledniku podjetja Ograček.
"CEROP d.o.o. ne nastopa v kazenskem postopku v nobeni vlogi. Po informacijah direktorja Ograček d.o.o. je v postopku zbiranja ponudb za ureditev potrebne dokumentacije in postavitve sončne elektrarne bilo izbrano podjetje Rea Solar. Ograček d.o.o. je tega izvajalca pooblastilo za urejanje vse potrebne dokumentacije (tudi v postopku pridobivanja nepovratnih sredstev) in postavitev elektrarne. Ministrstvo za infrastrukturo je zahtevek za izplačilo nepovratnih sredstev zavrnilo zaradi pomanjkljive dokumentacije in zadevo predalo tožilstvu," je za Vestnik.si pojasnila Birova, ki je tako odgovornost za morebitno kaznivo dejanje neposredno usmerila na izvajalca del - družbo Rea Solar. V naslednjem tednu je sicer na sporedu seja skupščine in sveta ustanoviteljic Ceropa, kjer bodo zagotovo spregovorili tudi na to temo.
Cerop je sicer že v poslovnem načrtu za leto 2020 navedel, da bi lahko prostor zaprtega odlagališča v Dolgi vasi, ki je velik skoraj dva hektarja, izkoristili za postavitev fotovoltaičnega sistema. Med načrti za prihodnost v poslovnem poročilu za lansko leto pa je ravno tako navedeno, da želijo v javnem podjetu v prihodnjih letih s sončnimi elektrarnami pokriti vse strešne površine, ki jih imajo v lasti ali upravljanju. Za dodatna pojasnila smo se obrnili tudi na Evropsko javno tožilstvo, ministrstvo za infrastrukturo in družbo Rea Solar.
Vloga Evropskega javnega tožilstva
Evropsko javno tožilstvo je neodvisen organ Evropske unije, ki je začel delovati junija lani. Pristojen je za preiskovanje, pregon in obtožbe v primeru kaznivih dejanj zoper finančne interese EU, organu pa se je doslej pridružilo 22 držav članic EU, med drugim tudi Slovenija. Po podatkih Evropske komisije so države članice EU leta 2018 zaradi čezmejnih goljufij izgubile okoli 140 milijard evrov prihodkov iz naslova davka na dodano vrednost, leta 2015 pa naj bi bilo nepravilno porabljenih okoli 638 milijonov evrov strukturnih sredstev EU. Evropsko javno tožilstvo izvaja čezmejne preiskave goljufij v zvezi s sredstvi EU, višjimi od 10 tisoč evrov ali čezmejnih primerov goljufij na področju DDV, pri katerih je povzročeno več kot 10 milijonov evrov škode. Obenem tesno sodeluje z nacionalnimi organi kazenskega pregona, pa tudi z drugimi organi, kot sta Eurojust in Europol.