Delovanje madžarskega konzulata: Zajema Maribor in seže celo do Koroške

Katere kriterije je vlada upoštevala pri opredelitvi konzularnega območja za delovanje madžarskega konzulata s sedežem v Lendavi ter zakaj so v to območje zajete tudi občine, ki ne spadajo med narodnostno mešana območja, je julija vlado vprašal pomurski poslanec Jožef Horvat.
V odgovoru, ki ga je prejel, je navedeno, da je ministrstvo za zunanje zadeve pri določitvi območja, ki je dosti širše od območja, na katerem živi madžarska narodna skupnost, upoštevalo povečano dinamiko odnosov in intenzivnejše sodelovanje med državama na obeh straneh meje kakor tudi med manjšinama v zadnjih letih.

Konzularni območji

Konzularno območje madžarskega konzulata zajema ob vseh občinah v pomurski regiji tudi občine v podravski regiji in nekaj celo v koroški regiji. To so Benedikt, Cerkvenjak, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Juršinci, Kungota, Lenart, Maribor, Markovci, Ormož, Pesnica, Ptuj, Selnica ob Dravi, Središče ob Dravi, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Dravograd, Muta in Radlje ob Dravi. V tem obsegu je bilo konzularno območje opredeljeno s sklepom vlade 9. junija 2016. Pobudo za odprtje konzulata je Madžarska dala januarja in aprila 2016, izdajo soglasja slovenske vlade pa je predlagalo zunanje ministrstvo, s tem da je od leta 2014 v Lendavi že delovala konzularna pisarna. Vlada v odgovoru poslancu še dodaja, da na primer tudi konzularno območje slovenskega generalnega konzulata v Celovcu ne zajema samo občin, kjer živijo pripadniki slovenske narodne skupnosti, ampak deluje tudi širše na območju drugih občin.
In na kako velikem območju lahko deluje slovenski konzulat v Monoštru? Konzularno območje obsega Zalsko in Železno županijo, to pa je bilo opredeljeno tudi s sklepom slovenske vlade o odprtju generalnega konzulata Slovenije na Madžarskem aprila 1996. Gre za območje, ki je po velikosti in številu prebivalcev podobno konzularnemu območju za delovanje madžarskega konzulata v Sloveniji.

Gospodarsko sodelovanje skromno

Ena od pomembnih nalog konzulata je spodbujanje sodelovanja Slovenije in Madžarske na gospodarskem področju, vendar je učinek tega mogoče zgolj posredno meriti z blagovno menjavo med državama. Po dobrih dveh letih delovanja madžarskega generalnega konzulata v Lendavi statistični podatki za lani kažejo rahlo krepitev blagovne menjave med državama. Ta zdaj znaša približno dve milijardi evrov, kar pa je malo v primerjavi z blagovno menjavo s Hrvaško, ki znaša približno štiri milijarde evrov, in z Italijo, ki znaša več kot osem milijard. Ob tem je saldo še vedno negativen za Slovenijo. Gospodarsko sodelovanje med državama torej na splošno še vedno ne dosega vidnih rezultatov.

Menjava s Pomurjem še slabša

In kako močno je gospodarsko sodelovanje pomurske regije s sosednjo državo? Madžarska je za pomursko regijo tretja najpomembnejša partnerica pri uvozu in šesta po izvozu, vendar je bila blagovna menjava (zadnji podatki so za leto 2017) skromna in manjša kot na primer leta 2013. Vrednost uvoza je bila leta 2017 dobrih 100 milijonov evrov (14,6 odstotka več kot leto prej), to je skoraj 12 odstotkov celotnega uvoza blaga in storitev v regiji. Štiri leta prej je pomurska regija uvozila iz Madžarske za 150 milijonov evrov blaga in storitev, kar je pomenilo 24 odstotkov celotnega uvoza.
Izvoz je leta 2017 znašal 29,4 milijona evrov (11,7 odstotka manj kot leto prej) ali zgolj 3,5 odstotka celotnega pomurskega izvoza. Leta 2013 je bila vrednost izvoza dobrih 31 milijonov evrov ali 5,4 odstotka celotnega uvoza regije.