vestnik

(DEMENCA) S staranjem družbe bo vse več obolelih

Damjana Nemeš, 4. 10. 2022
Arhiv
Slovenija ena redkih držav v Evropski uniji, ki nimajo sprejete strategije obvladovanja demence.
Aktualno

Slovenija ena redkih držav v Evropski uniji, ki nimajo sprejete strategije obvladovanja demence – Za strokovno obravnavo pacientov so pomembni centri za duševno zdravje odraslih

Septembra smo zaznamovali svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni. To je progresivna in nevrodegenerativna bolezen, pri kateri prihaja do propadanja možganskih celic in s tem do upada možganskih funkcij. Obolevnost narašča s starostjo, strokovnjaki pa ocenjujejo, da za demenco boleha četrtina prebivalcev Slovenije, starejših od osemdeset let.


Vzroka za nastanek bolezni stroka še vedno ne pozna, znano pa je, da prihaja do sprememb v možganih, ki sčasoma privedejo do izgube spomina, do neorientiranosti v prostoru in času, do nezmožnosti opravljanja življenjskih opravil, pa tudi do izgube kontrole nad čustvi in vedenjem. »Ker se Alzheimerjeva bolezen razvija s starostjo, bo s staranjem družbe vse več oseb obolelo zanjo. Po ocenah strokovnjakov živi trenutno v Sloveniji približno 43 tisoč oseb z demenco, do leta 2030 naj bi se to število povzpelo na 47 tisoč,« je povedala Tatjana Krajnc Nikolić iz murskosoboške območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki je ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni s Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota pripravila dogodek Branje za dušo in možgane.


Alzheimerjeva bolezen je v Sloveniji kot družbeni problem priznana od leta 1997, ko je bilo ustanovljeno društvo Spominčica Alzheimer Slovenija. Društvo, ki je član evropskega in mednarodnega združenja, se zavzema za to, da bi demenca postala prioriteta javnega zdravja. »Za to imamo vse pravne podlage, pomemben dokument je tudi strategija obvladovanja demence, ki je bila sprejeta leta 2016 in je veljala do leta 2020. Danes imamo strategijo sicer pripravljeno, vendar še ni sprejeta. Slovenija je tako ena redkih držav Evropske unije, ki te strategije nima, pa bi jo morala imeti. Njen glavni cilj je namreč postavljanje zgodnje diagnoze osebam z demenco,« je povedala Majda Keček, predsednica društva Alzheimer Ormož, ki deluje v okviru vseslovenskega društva. Ljudi, ki zbolijo, je velikokrat sram in prvih simptomov morda niti ne povezujejo z boleznijo. »Dejstvo je, da vsaka izguba spomina ni demenca, zato je toliko bolj pomembno, da o bolezni okolico ozaveščamo,« poudari Kečkova.

alzheimer, alzheimerjeva-bolezen
Damjana Nemeš
Tatjana Krajnc Nikolić je postregla s podatkom, da bo zaradi staranja prebivalstva do leta 2030 v Sloveniji živelo približno 47 tisoč oseb z demenco. Foto Damjana Nemeš

Komunikacija mora biti ustrezna
Na osnovi resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja, ki je bila sprejeta leta 2018 in velja do leta 2028, so bili ustanovljeni centri za duševno zdravje odraslih. Eden teh deluje tudi v Zdravstvenem domu Murska Sobota, kjer pomagajo osebam, ki so jim postavili diagnozo demence, in njihovim svojcem. »Prvi stik z obolelimi v centru je diplomirana medicinska sestra, ki se s pacientom pogovori, in nato skupaj z ekipo strokovnjakov, med katerimi so psihiatri, psihologi, klinični psihologi, zdravstveni terapevti, delovni terapevti in diplomirani socialni delavci, naredijo optimalen načrt pomoči pacientu,« sta povedali psihologinji iz centra Barbara Kološa in Seta Šalamun.


Obravnava pacienta je razdeljena na ambulantni del in na skupnostno psihiatrično obravnavo. V ambulantnem delu prvi pregled opravi psihiater, ki opravi uvodni razgovor s pacientom, nato še s svojci, pri pacientu se naredijo tudi kratki preizkusi spomina in pozornosti, nato pa se postavi diagnoza in terapija, če je potrebna. »Včasih potrebuje psihiater dodatno mnenje, takrat ga napoti v psihološko obravnavo. Naloga ambulantnega dela je tudi psihoedukacija, torej preventiva in podpora svojcem.« Skupnostna psihiatrična obravnava pa pomeni, da lahko strokovnjaki ponudijo pomoč bolnikom z demenco tudi na domu.

Psihologinji sta poudarili tudi pomen pravilne komunikacije z osebami z demenco. Ta je pomembna za njihovo kakovost življenja, za razumevanje njihovih potreb, želja in čustev, pomaga jim ohranjati odnose, dostojanstvo in občutek zase. Pomembno je, da se z osebo z demenco vzpostavi stik. Kadar želimo z njo komunicirati, se ji moramo približati od spredaj ali s strani. Prav tako jo poimenujmo po imenu, se ji nasmehnimo ali jo pobožajmo, če nam to kontekst komunikacije dopušča. »Izrednega pomena je očesni stik, saj tako privabimo njihovo pozornost. Pogovarjajmo se na spoštljivi razdalji, v njihovem vidnem polju, pomaga tudi, če smo z osebo na enaki višini,« sta dodali psihologinji.

svetovni-dan-alzheimerjeve-bolezeni, alzheimer
Vanesa Jaušovec
Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se na sprehod za spomin odpravili tudi v Murski Soboti. Foto Vanesa Jaušovec

Priporočljivo je, da se z osebo z demenco sporazumeva le ena oseba naenkrat, da ta govori razločno, počasi, mirno in prijazno, stavki naj bodo kratki in jedrnati. »Pomembno je tudi, da osebo spodbujamo h govorjenju, da je ne popravljamo ali kritiziramo, prav tako se z njo ne kregamo. Drugi del komunikacije pa je nebesedno sporazumevanje, ki se z napredovanjem bolezni povečuje. Dejstvo je, da lahko pri komunikaciji naletimo na ovire, zato je toliko bolj pomembno, da prilagodimo svoja pričakovanja, saj bomo na tak način lažje razumeli osebo z demenco, ta pa bo čutila manj pritiska in stiske. Ohraniti moramo spoštovanje do njih in njihovo dostojanstvo,« sta še dodali.

Premalo sistemskega povezovanja
Centri za duševno zdravje odraslih, ki imajo pomembno strokovno vlogo pri obravnavi oseb z demenco, so prinesli velik napredek v družbi, še vedno pa so drugi deležniki, ki se z demenco ukvarjajo, premalo povezani na sistemski ravni, opozarjajo v društvu Spominčica. Njihovo poslanstvo je zato poleg ozaveščanja, izobraževanja in osebnega svetovanja tudi vzpostavljanje demenci prijaznih točk, prva takšna je bila v Sloveniji odprta pred petimi leti, danes pa jih je že tristo. »Ena naših zadnjih dejavnosti je družabništvo. To izvajajo prostovoljci, ki so ustrezno usposobljeni, gre pa za zelo dobro obliko pomoči, saj upošteva posameznika, njegove sposobnosti, zmožnosti in želje, hkrati pa vpliva na njegovo socialno vključenost in kognitivne funkcije,« pravi predsednica društva Alzheimer Ormož.


Že pred pojavom bolezni je pomembno, da ljudje vzdržujemo zdrav življenjski slog, kar pomeni, da skrbimo za zdravo prehrano in vsakodnevno telesno dejavnost, da se družimo, izvajamo vaje za možgane, med katere sodita tudi branje in pisanje na roko, izrednega pomena pa sta tudi glasba in ples.