Marko Makovec, je konec leta 2020 postal direktor, namestnik generalnega direktorja za področje držav Zahodne Evrope, Zahodnega Balkana, Turčijo in Veliko Britanijo v evropski službi za zunanje delovanje. Gre za vodstveni položaj v okviru službe, ki jo vodi Joseph Borell, visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. Slednja ima še posebej pomembno vlogo v trenutni zaostreni situaciji, odkar je na mejah Evropske unije izbruhnila vojna. Ob ruskem napadu na Ukrajino, ki je pretresel svet, je sledil odločen odziv mednarodne skupnosti - Ruska federacija je bila namreč deležna številnih sankcij, ki ciljajo na njeno gospodarsko ohromitev.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Soboški podjetnik v hišnem priporu. Ena od evropskih držav zahteva njegovo izročitev
Nemčija je za Jožeta P. ml. iz Murske Sobote razpisala evropski nalog za prijetje.
Kje vse je EU udarila po Rusiji?
"Evropska Unija je v najkrajšem času dosedaj, v manj kot 24 urah, enotno in usklajeno s strateškimi partnerji, kot so ZDA, Kanada in Velika Britanija, sprejela dosedaj najobsežnejsi paket sankcij, zoper katero koli tretjo državo. Skupaj so vse države ocenile, da je potrebno agresijo Putinovega režima na sosednjo suvereno Ukrajino nasloviti z EU sredstvi in na miren nacčn. EU namreč spoštuje principe multilateralizma in mednarodnega prava, ki so v primeru agresije na Ukrajino grobo kršeni," je dejal Makovec za naš medij. Paket sankcij, kot navaja slovenski diplomat, vsebuje zamrznitev sredstev in preprečitev potovanj v EU za člane ruske Dume, ki so glasovali za priznanje aneksije pokrajin Lugansk in Donijetsk ter odobrili vojaško agresijo na sosednjo državo Ukrejino. Hkrati je, nadaljuje Makovec, EU iste ukrepe sprejela tudi za podjetja in posameznike, ki so sodelovala v pripravi in izvedbi agresije. Nslednji korak je bil sprejetje sancij zoper predsednika Putina in zunanjega ministra Lavrova. Sledil je korak, ki je bil sprejet na Evropskem Svetu, kjer so voditelji sprejeli odločitev, da bodo povsem prekinili gospodarsko sodelovanje z Rusko Federacijo in ruskimi finančnimi institucijami, vključno z izključitvijo iz sistema SWIFT za nekatere ruske banke in finančne institucije. "Prav tako smo omejili poslovanje Ruske federacije z EU finančnimi institucijami, skupaj s partnerji ZDA in Veliko Britanijo prekinili zračne povezave z Rusko Federacijo in tudi za njihova letal zaprli zračni prostor," našteje slovenski diplomat.
Kot še dodaja, so v okviru novega instrumenta t. i. Evropskega Mirovnega sklada namenili 450 milijonov za vojaško opremo, potrebno za obrambo Ukrajinske teritorialne neodvisnosti in za zaščito civilnega prebivalstva, ter dodatnih 50 milijonov evrov za humanitarno pomoč. Humanitarno pomoč prebivalstvu v Ukrajini bo EU namenila tudi skozi druge mehanizme, napoveduje Makovec in dodaja, da znatno pomoč namenjajo države članice EU tudi bilateralno, solidarno in usklajeno pa so se članice EU dogovorile tudi, da bodo sprejele ukrajinske prebivalce, ki so zaradi agresije pobegnili v države EU.
V središču dogajanj na diplomatski ravni
"Na diplomatski ravni je EU v središču dogajanj, saj poskuša z vodstvom Ruske Fedearcije doseči dogovor o prekinitvi oboroženih spopadov in predvsem zaščiti civilnega prebivalstva skozi oblikovanje humanitarnih konvojev in evakuacijo. Veliko ljudi je namreč ostalo ujetih v večjih mestih in so izpostavljeni napadom ruske vojske. V okviru teh aktivnosti je tudi koordiniranje podpore v okviru Organizacije združenih narodov za resolucijo Generalne skupščine ZN, ki bi obsodila agresijo in dala podlago za siršo humanitarno akcijo celotne mednarodne skupnosti v pomoč prebivalstvu Ukrajine. V tem kontekstu je še posebej aktiven Visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko Joseph Borrell," je še za Vestnik.si povedal Makovec.
Marko Makovec je v Prekmurju, kamor so se njegovi starši, sicer Primorci, preselili zaradi očetove obrtne dejavnosti, preživel prvo desetletje svojega življenja. Pred trenutno funkcijo je bil tudi svetovalec predsednika Boruta Pahorja za zunanjo politiko.