Naslikal je tudi Slomškov mlin na Razkrižju, kjer se je rodil ter preživel otroštvo in mladost, dokler se po poroki ni preselil v Mursko Soboto. Tu živi že 55 let. »Na Razkrižje in na Slomškov mlin imam zelo lepe spomine. To je bil štirideset let Fialov mlin, potem ko ga je oče odkupil od Slomškovih. Prejšnji lastnik je bil nečak škofa Slomška, a je pri 48 letih zbolel za tuberkulozo in ga je prodal mojim staršem. Takrat je za tuberkulozo zbolelo precej mlinarjev v okolici.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Analiza cen kmetijskih pridelkov je pokazala visoke marže pri dveh skupinah izdelkih
Podatke 165 zavezancev so zbirali pet mesecev. Pretežen del prodanih živil slovenskega porekla.
Pri petnajstih letih se je šel šolat za mlinarja in med prvimi v Pomurju tudi opravil strokovni izpit za ta poklic. »Spomnim se, da so imeli predavatelji precej teoretičnega znanja, pri praktičnem delu pa so pogosto meni prepustili, da sem razložil stvari. Bil sem ves čas v mlinu in sem tudi mislil, da bom to delo opravljal vse življenje. Takrat je bil potok ob njem globok dva do tri metre, sedaj pa je le pol metra. Vendar je bilo delo precej naporno.«
Med dvoletnim služenjem vojaškega roka v Beogradu je opravil izpit za peka. Večino časa v vojski je preživel ob peki kruha in bi tudi ta poklic lahko opravljal doma. Vendar se je odločil, da bo vzel knjige v roke in študiral ekonomijo, po študiju v Mariboru pa je večji del poklicne poti delal kot inšpektor. »Tudi po poroki s Prekmurko Elizabeto in preselitvi v Mursko Soboto leta 1963 sem večkrat hodil domov na Razkrižje pomagat očetu pri delu v mlinu.«
Že v osnovni šoli ga je navduševalo slikarstvo in so ga zato sošolci klicali umetnik, a je učiteljica dejala, da sedaj še ni umetnik, morda pa še kdaj bo, če bo tako nadaljeval. Ponosen je na svojo sliko, ki je nastala leta 1965 in je od takrat v evangeličanski cerkvi v Selu na Goričkem. To je slika Kristusa z apostoli. »Med zadnjimi slikami, na katero sem še posebej ponosen, je razglasitev prekmurske republike v središču Murske Sobote.« Med kupci, med katerimi so tudi izseljenci, pa je največje zanimanje za mline na Muri, ki so najpogostejši motiv njegovih slik, pa tudi prekmurske cimprane hiše. »Da bi bil slikar, v mojih rosnih letih nisem niti pomislil, saj so bili takrat slikarji in drugi umetniki, ki so prihajali v mlin, precej revni, mlinarji z večjimi mlini pa so kar dobro služili. Vendar tega v socializmu nismo smeli pokazati, saj smo se bali, da nas bodo zaprli ali nam vzeli denar.«
Vedno so ga v življenju zanimale novosti, pove, vedno je razmišljal, kako stvari še izboljšati: »Nikoli se nisem zgledoval po drugih, ampak sem vedno iskal svojo pot, svoj način. Tudi v slikarstvu. Ne kopiram slik, ampak uporabljam domišljijo. Ljudi sem na sliki razglasitve prekmurske republike naslikal tako, da izstopajo od podobe mesta, da njihovi liki na platnu izstopajo.«
Celoten intervju z Dragom Fialo si lahko preberete v jutrišnjem Penu.
