vestnik

(GORIČKO) Drevesa so več kot slikoviti poudarki kulturne krajine

A. N. R. R., 10. 5. 2021
Stanka Dešnik
Anton Legenstein iz Gerlinec, ki jim je pomagal pri zasaditvi skorša. Fotografija Stanka Dešnik
Aktualno

V okviru projekta Gorička krajina zasadili 20 hrušk, 20 skoršev in kostanj. »Doslej smo dajali večji poudarek jablanam, zdaj pa smo se odločili za tiste sadne vrste, ki so čedalje bolj redke in vse bolj zapostavljene,« je povedala Stanislava Dešnik, direktorica Javnega zavoda Krajinski park Goričko.

Javni zavod (JZ) Krajinski park (KP) Goričko je ob svetovnem dnevu Zemlje pričel s sajenjem štiridesetih posamičnih sadnih dreves, po dvajset hrušk in skoršev ter enega kostanja, na krajinsko primernih in izpostavljenih mestih v 40 vaseh po celotnem Goričkem. »Doslej smo dajali večji poudarek jablanam, zdaj pa smo se odločili za tiste sadne vrste, ki so čedalje bolj redke in vse bolj zapostavljene,« je povedala Stanislava Dešnik, direktorica Javnega zavoda Krajinski park Goričko. V grajskem parku so zasadili kostanj sorte maraval, ki naj bi bil bolj odporen na bolezni, ki se v zadnjem času lotevajo prekmurskih kostanjev.

sajenje-sadnih-dreves, krajinski-park-goričko, goričko, drevesa
Stanka Dešnik
V Bodoncih je pri zasajanju dreves pomagal tudi župan Občine Puconci Ludvik Novak (skrajno levo).

Posamična drevesa ne bodo samo slikoviti poudarki v kulturni krajini, temveč tudipomembni življenjski prostori za ptice, ki se iz njih oglašajo, prežijo na plen na njivi ali travniku in, ko imajo dupla, v njih tudi gnezdijo, pravi Dešnikova. V prihodnje bodo nudila tudi blagodejno senco pohodnikom in kolesarjem na zemljiščih v javni lasti in ob počivališčih. V pozno poletnih in jesenskih dnevih pa bodo na njih dozoreli sladki plodovi. Pomembno je še, da bodo s svojo rastjo in vse večjo listno maso sčasoma prispevala k ponoru toplogrednih plinov, kar je tudi cilj letošnjega svetovnega dne Zemlje.

sajenje-sadnih-dreves, krajinski-park-goričko, goričko, drevesa
Stanka Dešnik
V vaseh po Goričkem zasadili štirideset sadnih dreves, hrušk in skoršev, in še en kostanj.

Sajenje se kot naravovarstveni ukrep izvaja v okviru projekta Gorička krajina in se sofinancira iz evropskih skladov za regionalni razvoj in sredstev ministrstva za okolje in prostor. Partnerja v projektu sta Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Društvo za opazovanje in preučevanje ptic.

Dan travniških sadovnjakov

Tridesetega aprila pa je letos prvič v Evropi potekal dan travniških sadovnjakov, s katerim se želi poudariti pomen ohranjanja biotske pestrosti rastlinskih in živalskih vrst ter njihov širši družbeni pomen. Pobudo zanj sta dala Biotehniška fakulteta in Zveza sadjarskih društev Slovenije, pridružujeta pa se tudi JZ KP Goričko in projekt Gorička krajina. Razvoj travniških sadovnjakov sega v 17. stoletje, ko je sadje predstavljalo dragoceno hrano za preživetje ljudi.

sajenje-sadnih-dreves, krajinski-park-goričko, goričko, drevesa
Stanka Dešnik
V vaseh po Goričkem zasadili štirideset sadnih dreves, hrušk in skoršev, in še en kostanj.

Danes se je število travniških sadovnjakov občutno zmanjšalo in s tem se je ponekod porušilo ravnovesje v naravi, zato so začeli vse bolj opozarjati na njihovo vlogo in pomen. Travniški sadovnjaki so naša posebnost in predstavljajo prepoznaven del krajinske podobe, imajo tudi pomembno vlogo pri ohranjanju biotske pestrosti in ogroženih vrst. Ljudje pa tudi ponovno spoznavajo, da je sadje iz starejših sort zelo primerno za predelavo v kakovostne ekološke izdelke.

Tridesetega aprila bo letos prvič v Evropi potekal dan travniških sadovnjakov, s katerim se želi poudariti pomen ohranjanja biotske pestrosti rastlinskih in živalskih vrst ter njihov širši družbeni pomen

Začetki vzpostavljanja visokodebelnih travniških sadovnjakov v KP Goričko sežejo v leto 2010, ko so na dveh zemljiščih v upravljanju zasadili sadovnjaka s ciljem zagotoviti življenjski prostor živalskim vrstam, ki živijo v sadovnjakih. Izvedli so projekt Upkač (smrdokavra), zasadili sadovnjak in sadna drevesa podarjali novorojencem na območju parka. Prav tako so uredili prostor za stiskanje jabolk na Gornjem Seniku v Slovenskem Porabju, z mobilno stiskalnico pa so si domačini po Goričkem lahko stiskali in pasterizirali sok iz jabolk, nabranih v travniških sadovnjakih. V projektu Gorička krajina je bilo v letu 2020/2021 v 54 krajih zasajenih 1.200 visokodebelnih jablan.

Stanka Dešnik
V vaseh po Goričkem zasadili štirideset sadnih dreves, hrušk in skoršev, in še en kostanj.