Posthumno državno priznanje jima bo predsednik države Borut Pahor predal v četrtek, 19.decembra, ko bodo s koncertom obeležili 70. obletnico Policijskega orkestra, za katerega je napisal več skladb.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Neznanec nasul zemljo in gnoj pred murskosoboškim sodiščem. Palatin: "To je grob napad na sodišče"
Dogodek že preiskuje policija.
Bil je pomemben Prlek
Rojen je bil leta 1936 v Ljutomeru ter je nazadnje živel v Celju. Deloval je skladatelj oziroma avtor klasične in popularne glasbe ter pianist. Napisal je tudi precej prleško narečnih narodno zabavnih skladb. Prve glasbene korake je naredil v glasbeni šoli v Ljutomeru, vojaško glasbeno šolo pa je končal na Reki. Osemnajst let je igral v beograjskem pihalnem in salonskem orkestru, ki je bil hkrati elitni protokolarni orkester takratne skupne države. Izpopolnjeval se je na oddelku za folkloristiko na glasbeni akademiji v Beogradu. Pozneje se je pridružil beograjskim simfonikom. Igral je v različnih zasedbah po svetu, od simfoničnega, salonskega in revijskega do dixielands orkestra in big benda.
Osebni arhiv
Emil Glavnik
O svoji glasbeni poti je povedal: »Klavir je že pred prvo svetovno vojno kupil moj dedek. Kot otrok nisem vedel, da bo usodno vplival name, da bom igral v Titovi gardi, prepotoval kot glasbenik pol sveta in muziciral celo pred britansko kraljico Elizabeto II. Sicer pa sem igral tudi Hruščovu, Brežnjevu, Selasieju, Naserju, Indiri Gandhi, Brandtu, Carterju, Elizabeth Taylor in drugim.«
Kot skladatelj zabavne, otroške, zborovske in filmske glasbe jena ptujskem in splitskem festivalu ter na mariborski Veseli jeseni prejel več nagrad. Za zborovsko skladbo Prepirljivke je na beograjskem festivalu dobil Mokranjčevo nagrado, prislužil pa si je tudi mednarodno nagrado ženske radiodifuzije. Za glasbo v filmu Oče na službeni poti je napisal priredbo in jo tudi sam izvajal. Ustvaril okoli dvesto skladb, med njimi dobra dva ducata narodnozabavnih. Pisal je tudi za ljutomerski ansambel Klopotec in za skupino Štrk. Sam je o tem povedal: »Ustvarjam nenehno, spontano ali po naročilu, saj živim od glasbe.« Za njegov velik umetniški prispevek, ki ga je dal slovenskemu godbeništvu, mu je predsedstvo Zveze slovenskih godb v znak zahvale podelilo Adamičevo listino.
Ustvaril je tudi veliko uspešnih skladb za pihalne orkestre. Njegov opus za godbe je izjemno bogat in zanimiv, pogosto je uporabljal slovenske narodne motive pa tudi narodno bogastvo balkanskih narodov. Med vrsto izjemno uspelih skladb za godbe gotovo izstopa Logarska dolina.Že samo do leta 2003 je prejel devetindvajset natečajnih in festivalnih nagrad. Umrl je oktobra letos.