Kdo bo prejel energetski vavčer in kdaj?
Vavčer v vrednosti 150 evrov lahko do 15. aprila pričakuje okoli 710.000 oseb. To so upokojenci z do 1000 evri pokojnine, invalidi, prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, družine do vključno šestega dohodkovnega razreda, upravičenci do dodatka za veliko družino in rejniki. Upravičenci, ki prejemajo dodatek za veliko družino s štirimi otroki ali več, dobijo še dodatnih 50 evrov. Za ta ukrep bo vlada namenila 106 milijonov evrov.
Ali se bo to kaj poznalo na položnicah?
Z oprostitvijo plačila prispevka za obnovljive vire energije, omrežnine in trošarine bo po besedah ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca znesek na položnici za elektriko za povprečno gospodinjstvo v naslednjih treh mesecih nižji za približno 35 odstotkov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lendava bo bogatejša za 76 stanovanj
Stanovanjski sklad Republike Slovenije je uspešno pridobil gradbeno dovoljenje za gradnjo dveh večstanovanjskih objektov v Stanovanjski soseski Kobiljski potok Lendava.
Koliko bomo prihranili na bencinskih črpalkah in pri kurilnem olju?
Vlada je z uredbo ministrstva za finance znižala tudi trošarine za energente, in sicer pri bencinu za 0,018 evra/liter, pri dizelskem gorivu za 0,0576 evra/liter. To pomeni, da bi pri povprečnem, 50-litrskem rezervoarju na račun nižje trošarine za bencin prihranili 0,9 evra, pri dizelskem gorivu pa 2,88 evra. Toda trošarine so le en dejavnik, ki oblikuje deregulirano ceno goriva. Trošarino za kurilno olje je vlada znižala na 0,0785 evra/liter, kar pomeni slabih 79 evrov prihranka pri nakupu 1000 litrov kurilnega olja. Ravno tako je znižana trošarina za zemeljski plin, po novem znaša 0,0092 evra za kubični meter.
Kakšna je rešitev za tiste, ki živijo v večstanovanjskih stavbah?
Vlada izenačuje pravice vseh gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina. »Izenačuje se pravica v zvezi s ceno in razmerjem med gospodinjskimi odjemalci zemeljskega plina in etažnimi lastniki posamičnih stanovanj v večstanovanjskih stavbah, ki svoje stanovanje ogrevajo iz skupnih kotlovnic na zemeljski plin. Ta ukrep bo naknadno sistematično urejen v novem, dopolnjenem zakonu, zato je v interventnem zakonu predvidena časovna veljavnost od 1. marca 2022 do 1. aprila 2023, tako da je zajeta tudi naslednja kurilna sezona. Hkrati je s tem razponom veljavnosti ukrepa upoštevan tudi čas, ki je potreben za postopek sprejemanja dopolnitev sistemskega zakona,« je napovedal minister za infrastrukturo.
Kako bo država pomagala gospodarstvu?
Poleg tega da bodo vsi gospodarski subjekti deležni oprostitve plačila omrežnine za električno energijo in nižjih trošarin, vlada zlasti energetsko intenzivnim podjetjem, ki so utrpela največjo škodo zaradi podražitve energentov, namenja 70 milijonov evrov.
Upravičeni do pomoči so samostojni podjetniki ali gospodarske družbe, ki dejavnost opravljajo vsaj od lanskega decembra, imajo najmanj pet zaposlenih, strošek energije je leta 2019 znašal vsaj pet odstotkov njihovih poslovnih odhodkov in najmanj 10.000 evrov, v letu 2019 niso bili v težavah in jim bodo stroški za energijo v letošnjem letu v primerjavi z lanskim narasli za več kot 30 odstotkov.
Za državno pomoč, ki naj bi znašala od 50 evrov pa vse do dva milijona evrov, bodo lahko gospodarski subjekti zaprosili prek informacijskega sistema finančne uprave, izjavo pa bo treba predložiti do konca marca. Pomoč bo izplačana v enkratnem znesku do 20. aprila. Višina pomoči ne bo smela presegati 60 odstotkov nastale škode zaradi povišanja cen energentov, v nasprotnem primeru bo preveč izplačano pomoč treba vrniti do konca januarja prihodnje leto.
Kaj si lahko obetajo kmetje?
Energetski zakon vključuje tudi finančno nadomestilo kmetom zaradi posledic povečanja cen mineralnih gnojil in energentov za kmetijsko pridelavo, in sicer v obliki pavšala na hektar zemljišča glede na vrsto dejanske rabe. V zneskih znaša pomoč 49 evrov na hektar za trajno travinje, 138 evrov na hektar za trajne nasade in 105 evrov na hektar za orna zemljišča. Najmanjša skupna upravičena površina zemljišč za trajno travinje je en hektar, za trajne nasade 0,25 hektarja, za orna zemljišča pa 0,5 hektarja. Največja skupna upravičena površina za finančno nadomestilo je 100 hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi. Za ta ukrep, ki naj bi zajel 42 tisoč kmetijskih gospodarstev, namenja vlada 25 milijonov evrov. Kmetom ob tem ne bo treba pošiljati vlog, saj bodo informativne odločbe prejeli glede na dostopne podatke iz uradnih evidenc. Pritožili se bodo lahko v petnajstih dneh.
Robert Grah, predsednik Pomurske gospodarske zbornice: »Menimo, da gre za predloge v pravo smer, kljub temu da nekateri kriteriji zelo ožijo skupino upravičencev do enkratne pomoči in bo marsikatero podjetje, ki ni energetsko intenzivno, s težavo izpolnilo vstopne pogoje. Prav tako bo imelo težave malo gospodarstvo in velika kmetijska gospodarstva. Ker gre za predlog, upamo, da se z dopolnitvami skupina upravičencev razširi na vse tiste, ki jih je energetska kriza prizadela in so utrpeli škodo zaradi povišanja cen energentov.«
Franc Küčan, podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije: »S pogojem, ki določa, da mora imeti kmet na dan uveljavitve odloka poravnane zapadle davčne obveznosti nad višino 50 evrov, so nekatere spravili v negotovost. Zato poziv vsem kmetom, naj preverijo svoja plačila, da bodo lahko upravičeni do pomoči. Vendarle pa smo zadovoljni in bo gotovo pomagalo ob podražitvah energentov, tako da se ministru za kmetijstvo lahko zahvalimo. Vsak bombonček, če je dobronameren, je sladek.«
