Ernest Lukač: Osem let učenja, da znaš kako malenkost

Harmonikar in pianist – Učil je na glasbeni šoli, 23 let igral v bendu pri Zvezdi, 32 let pa vodil soboški big band

Ernest Lukač je po rodu Pucončan, rodil se je leta 1935 v kmečki družini kot edini otrok Kalmana in Etelke, ki se je pred poroko pisala Mörec. »Delala sta na kmetiji, oče je kaj zaslužil tudi tako, da je igral na porokah violino, še eden iz vasi pa harmoniko. Očeta je violino naučil igrati njegov oče, Aleksander je bilo ime dedku. V tistem času je v vsaki hiši na steni visela violina, to je bilo značilno za Madžarsko. Vsi so tudi govorili madžarski jezik, tudi jaz, veliko madžarskih pesmi sem znal, mama me je naučila.«

Očetova šola violine

Erni, kot so ga klicali in ga kličejo še danes, je obiskoval osnovno šolo v Puconcih. »Puconski ravnatelj je po vojni iz beltinskega gradu odpeljal klavir in jaz, ki me je oče že malo učil igrati violino, sem bil prvi pri tem klavirju. Poskusim tako, z enim prstom, zaigrati neko domačo, pa mi reče ravnatelj: 'Ti pa boš moral iti glasbo študirat.'« (smeh) Drugače se Ernest dobro spominja tudi očetove šole violine, saj jih je, kot pravi, ko je narobe prijel, z lokom »dobil« po prstih.

Preberite še

Odpri v novem zavihku

Tomi Horvat je na derbiju dosegel gol in imel asistenco za zadetek.

Tomi Horvat na naslovnici časnika Kleine Zeitung

Nogometaš iz Turnišča se je znašel na naslovnici graškega dnevnika Kleine Zeitung. In to iz sladkega razloga: bil je najboljši igralec derbija končnice avstrijske lige med Rapidom in Sturmom.

Z blagovno zamenjavo je Ernest postal ponosen lastnik klavirske harmonike, ki si jo je želel bolj kot violine, a je takoj naletel na nov problem – nikogar ni bilo, da bi ga naučil igrati. »Glasbene šole še ni bilo, nekaj zasebnih učiteljev je bilo v Murski Soboti, tako sem se hodil učit k Heleni Flegar. Privezal sem harmoniko na kolo in se odpeljal v Mursko Soboto. Starša pa pouka nista plačala z denarjem, ampak v naturi (smeh) – mama ji je peljala moko, piščance in podobno.«

V številnih zasedbah

Ernest Lukač je tisti, ki je v Murski Soboti ustanovil big band in ga vodil 32 let, a to, ko je že imel glasbeno izobrazbo in je že delal na Glasbeni šoli Murska Sobota.

Prej je mlad skoraj samouk, ki je pridobil glasbeno izobrazbo pri zasebnih učiteljih, igral v več zasedbah. Ena od takih je bila zasedba brez imena, ki je obstajala 23 let in bila hišni bend soboške Zvezde. »Bil pa sem tudi v bendu, ki je igral v Faflekovi kavarni, saj je njihov hišni band – Miška Baranja in fantje, ki so igrali z njim – šel čez poletje vedno igrat na Bled.«

Še danes vsak dan igra

Poučevanja, pravi, ne pogreša, prav tako ne klavirja, saj ga še danes vsak dan igra.

»Grem v glasbeno šolo in najmanj dve uri vadim, vsako dopoldne. Zakaj? Zase. V glasbeni šoli zato, ker imajo dva koncertna klavirja, doma imam sicer dva, a pianina, in klavir lepše zveni (smeh). Prej sem igral s pomočjo not, ker ni bilo časa, da bi memoriral, zdaj pa se učim na pamet, ker imam čas. In vsak dan igram drugi klavir, da ju preveč ne 'razštimam'«, se zasmeji.
Več pa jutri v tiskani izdaji Vestnika.