V soboškem Mlinopeku so se vile že kolone traktorjev s požeto pšenico. Toda kmetje, ki so poželi in pripeljali pšenico v Mlinopek, še vedno niso vedeli, kakšna bo letošnja odkupna cena. Ob odkupu so potekala pogajanja med predstavniki kmetov in mlinarjev o letošnji odkupni ceni pšenice v soboškem Mlinopeku.
Alojz Varga, kmet, ki je pripeljal pšenico v Mlinopek, je realno pričakoval višjo ceno za vsaj pet evrov. Ko so ga pogajalci seznanili z rezultati pogajanj, je bil rahlo razočaran.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(PROSTA DELOVNA MESTA) Iščejo se kuharji in natakarji, gradbeni delavci ter zelenjavarji
Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, na OS Murska Sobota je trenutno razpisanih več kot 150 prostih delovnih mest.
Tako, kot je to v navadi zadnjih nekaj let, pogajanja niso potekala gladko in so pogajalci potrebovali tri odmore za razmislek. To jim ni veliko pomagalo, saj so se razšli brez dogovora. Bolje rečeno, kmetje so morali pristati na ponujeno ceno mlinarjev, povezanih v Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij (ZKŽP). Ta pa je enaka lanski. Če sledimo izjavam ene in druge strani gre za pošten kompromis – pravijo mlinarji in veliko norčevanje iz domače pšenice, pravijo kmetje.
V svojih pogajalskih izhodiščih so mlinarji ponudili za pet evrov po toni nižje odkupne cene od lanskih. Kmetje pa so prišli s predlogom o povišanju cen za deset evrov po toni. Njihov predlog je bil 140 – 145 evrov za tono krmne pšenice – kakovostni razred C, 155 evrov za kakovostni razred B2 (11,5 do 12,5 odstotkov beljakovin 74 hektolitrske teže), za razred B1 (12,6 – 13,5 odstotka beljakovin in 76 hektolitrske teže) in 185 evrov za razred A z več kot 13,5 odstotka beljakovin in 78 hektolitrske teže.
Predstavnika kmetov Franc Štih in Franc Kučan sta povedala, da je šlo za »realni maksimum«, ki je odraz gibanj pšenice na evropskih trgih in tudi za testiranje odnosa predstavnikov ZKŽP do domačega pridelka, o katerem se na veliko govori, ko pa se pride do konkretnih dogovarjanj o ceni tega pridelka, pa nastane zid.Jasno je, da so kmetje bili pripravljeni pri postavljenih pogajalskih cenah popustiti, toda ne za več kot pet evrov. Pričakovali so za pet evrov po toni boljše cene od lanskih. S tem bi se približali evropskim povprečnim cenam.
Po izračunih kmetov si s tem ne bi popravili dohodka po hektarju pšenice, ampak bi vsaj delno nevtralizirali posledice neugodnih vremenskih razmer, ki jih pestijo od setve naprej. Alojz Varga, kmet, ki je pripeljal pšenico v Mlinopek, je realno pričakoval višjo ceno za vsaj pet evrov. Ko so ga pogajalci seznanili z rezultati pogajanj, je bil rahlo razočaran.
Tatjana Zagorc, direktorica ZKŽP, je povedala, da so pridelovalcem ponudile korektne cene, saj ne gre za fiksne cene, ampak za cenovne razpone znotraj posameznega kakovostnega razreda, razen pri razredu C, kjer je cena fiksna 135 evrov za tono. Pri razredu B2 mlinarji ponujajo od 140 – 145 Evrov, B1 od 150 do 165 in za razred A od 165 do 170 evrov za tono.
V svojih pogajalskih izhodiščih so mlinarji ponudili za pet evrov po toni nižje odkupne cene od lanskih. Kmetje pa so prišli s predlogom o povišanju cen za deset evrov po toni.
Pogoji odkupa ostajajo nespremenjeni, poleg beljakovin in hektolitrske teže je eden od kriterijev za razvrščanje v kakovostne razrede padno število, ki ga evropski odkupovalci ne uporabljajo.
