Gašper in Nuša Barbič iz Bakovec sta lani vzpostavila znamko Grins mikrozelenje, pod katero vzgajata različne vrste mikrozelenjave. To so mladi poganjki zelenjave, ki v substratu, kot so zemlja, kokosova šota ali konopljine blazinice, zrastejo razmeroma hitro. »Glavna razlika med kalčki in zelenčki, kot jim praviva, je to, da se pri mikrozelenjavi v prehrani uporablja nadzemeljski del, ki vsebuje več vlaknin in hranil kot kalčki, ki se kalijo v kalilniku, pa se pojejo s koreninami vred,« je pojasnil Barbič, inženir hortikulture z izkušnjami v vrtnarstvu.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Mladinci Mure izgubili derbi za naslov prvaka v Ljudskem vrtu
Na najpomembnejši tekmi sezone 1. slovenske mladinske nogometne lige je vodilni Maribor zasluženo premagal Muro s 3 : 0 in si s tem tri kroge pred koncem praktično zagotovil naslov prvaka. Mura ostaja druga.
V hiši Nušinih starih staršev sta po vrnitvi iz Ljubljane, kjer sta živela prej, najprej uredila pasji salon, katerega ponosna lastnica je Nuša, pred dobrim letom pa sta si v tej hiši uredila še dom. Kasneje sta opremila še proizvodne prostore za vzgojo mikrozelenjave.
V ponudbi več kot 14 različnih kultur
V obratu Grins mikrozelenje gojijo različne kulture, v stalni ponudbi imajo amarant, baziliko, boreč, brokoli, čebulo, gorčico, grah, piro, rdečo peso, rdečežilno kislico, redkev, rdeče zelje, sončnice in tatarsko ajdo, sproti na predlog strank dodajajo tudi druge vrste. »Nedavno smo poskusili gojiti koruzo, koriander in timijan. Sproti torej raziskujemo in dodajamo nove kulture,« pove Gašper, ki je odgovoren za proizvodni del podjetja. Gojijo tudi mikrozelenje pšenice, pire, ječmena, ki še ne vsebuje glutena, vsebuje pa veliko klorofila, ki deluje kot antioksidant in skrbi za transport kisika po telesu.
Pri vzgoji mikrozelenjave, ki raste v posebnih platojih oziroma posodicah, se ne uporabljajo fitofarmacevtska sredstva in mineralna gnojila, prav tako je zanjo značilna nizka poraba vode, saj raste v okolju, v katerem kontrolirajo temperaturo, vlago in čas osvetlitve. »Poleti, ko je sezona, gojimo mikrozelenjavo v rastlinjaku, sicer pa v notranjih prostorih, saj je tako tudi proizvodnja bolj stalna,« pojasni Gašper. Hitre vrste mikrozelenja rastejo od 7 do 10 dni, srednje hitre vrste od 14 do 20 dni, nekatere pa od 20 do 25 dni. »Semena za mikrozelenje niso nič drugačna kot za vzgojo običajne zelenjave, so pa organska in ekološka.«
Želja je liofilizirana mikrozelenjava
Barbičeva z mikrozelenjavo oskrbujeta kar nekaj pomurskih gostiln, prav tako jih prodajata toplicam, zdraviliščem in končnim kupcem. Stranke dobijo platoje z mikrozelenjavo, nato pa jo po potrebi režejo. »Strankam damo platoje z že zrelo zelenjavo, ki pa še vedno raste. Ko jo prevzamejo, je najbolje, da jo hranijo na sobni temperaturi. Če pa jo porežejo in dajo v suhe posodice, jo bodo v hladilniku lahko shranili še tri do pet dni. Seveda je bolje, če se postreže sveža,« je dodala Nuša. Mikrozelenjavo je priporočljivo porezati nad višino zemlje oziroma korenin.
Podjetnika, ki semena in posodice nabavljata pri pionirjih vzgoje mikrozelenjave v Sloveniji, želita v prihodnosti svojo dejavnost še razširiti. Kot sta pojasnila, nameravata v ponudbo vključiti rezano mikrozelenjavo, predvsem pa stremita k temu, da bi ponujala liofilizirano mikrozelenje. To se, kot sta pojasnila, lahko zdrobi v prah oziroma v različne začimbne mešanice, ki še vedno ohranjajo vse svoje hranilne in mineralne vrednosti. Zanima ju tudi užitno cvetje, tako suho kot sveže, ki se v kulinariki bolj kot ne uporablja za okras. Že sedaj sodelujeta z lokalnimi kmetijami, v prihodnje pa se želita povezati še s kom, ki goji jedilno cvetje.
»Mikrozelenjava je še precej neznana v našem okolju, za tujino zaostajamo vsaj deset let. Se pa trend vzgoje in uporabe zelenčkov širi, kar je tudi za nas potrditev, da smo se odločili za pravo stvar, in hkrati spodbuda za naprej. Verjameva, da je to hrana prihodnosti,« je sklenil Gašper Barbič.