vestnik

Gorički vodovod: Pogodbo podpisala tik pred volitvami

Andrej Bedek, 6. 3. 2019
Nataša Juhnov
Franc Šlihthuber, župan Občine Gornji Petrovci: "Človeško in pošteno je, da se plača, če se kdo žrtvuje. Drugi so za opravljeno delo dobili plačilo.«
Aktualno

Franc Šlihthuber toži Občino Grad zaradi neizplačila 70 tisoč evrov za opravljanje nalog koordinatorja goričkega vodovoda

V mesecu dni bo sodnica Andreja Granfol Cizej sporočila svojo odločitev, ali je Franc Šlihthuber, župan Občine Gornji Petrovci, upravičen do 70 tisoč evrov, kolikor terja od Občine Grad za delo koordinatorja projekta Vodovod sistema B, bolj znanega kot gorički vodovod. Občina Gornji Petrovci je bila namreč prva nosilka projekta, Šlihthuber pa prvi koordinator. Ko so leta 2013 gornjepetrovski občini blokirali bančni račun, so preostale občine deležnice pri projektu pooblastila gornjepetrovske občine prenesle na graško, niso pa določile novega koordinatorja, tako da je to formalno ostal Franc Šlihthuber. Cvetka Ficko, ki je oktobra 2014 na županskem položaju zamenjala dotedanjega župana graške občine Daniela Kalamarja, ta pa je danes direktor podjetja Vodovod sistema B, je izplačilo Šlihthubru ustavila, tudi zato, ker »k pogodbam iz projekta niso priložena pooblastila v projektu udeleženih občin ali druge ustrezne listine«.
Človeško je, da se plača
»Šlo je za projekt, kot ga doslej še ni bilo. Uspel nam je velik dosežek za Goričko. Menim, da sem ogromno pripomogel k temu, da je vodovod zaživel. Z občinami je bil sklenjen dogovor, da se moje delo plača. Kot človek sem ponosen na to, kar je bilo narejeno, ponosen sem na svoje delo. Človeško in pošteno pa je tudi, da se nekaj plača, če se kdo žrtvuje. Drugi so za opravljeno delo dobili plačilo,« tako pa Franc Šlihthuber, župan Občine Gornji Petrovci, še vedno utemeljuje, zakaj je upravičen do 70 tisoč evrov.

Vsak torek v Ljubljano

Na zadnji obravnavi na sodišču je okoliščine Šlihthubrove nagrade skušal razjasniti Kalamar. »To je bil največji projekt v zgodovini Pomurja. Ko smo se župani leta 2007 spraševali, ali je projekt sploh smiselno nadaljevati, je bil župan Gornjih Petrovec edini, ki je vztrajal pri tem projektu, bil je gonilo zadeve.« Kalamar se je na sodišču spomnil, da sta recimo v letu 2013 s tožnikom skoraj vsak torek potovala na usklajevalne sestanke na ministrstvo za okolje in prostor v Ljubljani. O Šlihthubrovi nagradi pa je dejal, da je bila dogovorjena z občinami, udeleženimi v projektu Vodovod sistema B. »Občina Grad je za potrebe vodenja projekta ustanovila proračunski sklad, kjer so se zbirala sredstva vseh 12 občin. Dvanajst županov je s sklepom določilo višino plačila za opravljanje posameznih nalog in komu bodo izplačana, še preden je Občina Grad prevzela funkcijo vodilne občine.«
Nekdanji graški župan in aktualni direktor podjetja Vodovod sistema B sicer Granfol Cizejevi ni znal natančno pojasniti, kako je prišlo do sklenitve pogodb o plačilu opravljenih nalog v projektu, za Vestnik pa je pozneje izjavil, da »so se pogodbe podpisale in finančno realizirale, ko je bil priliv denarja v proračunskem skladu. Podjemne pogodbe za vsa dela so bile predložene vsem občinam«.


Na sodišču je nastopila tudi Marjeta Geld, ki se je na Občini Grad zaposlila januarja 2014, med njene delovne naloge pa so spadala, kot je pojasnila, predvsem opravila, povezana z občino kot koordinatorico projekta. Natančno je razložila, da ji je takratni župan Kalamar 17. oktobra 2014 – to je bil petek, dva dni pred drugim krogom volitev pri Gradu, na katerih je zmagala Fickova, Kalamar pa ni več kandidiral – naročil, naj pripravi pogodbo o izplačilu nagrade Šlihthubru. Župan ji je dejal, tako je pričala, naj bo pogodba datirana z 31. decembrom 2013, kar je potem tudi naredila. »Še isti dan sta oba župana to pogodbo podpisala,« je še povedala Geldova. Po njenem nastopu je bilo v izmenjavi mnenj med Granfol Cizejevo in pravno zastopnico graške občine zastavljeno vprašanje, ali je tako sestavljena pogodba med Občino Grad in petrovskim županom sploh pravno veljavna.

Podpis za nazaj nič neobičajnega?

Ker je Kalamar sodno dvorano zapustil pred izpovedjo Geldove, smo ga seznanili s tem, kar je izrekla zdajšnja direktorica graške občinske uprave. »Sodelavke, ki je na sodišču dala izjavo o prisili priprave pogodbe, v času izdaje zahtevkov občinam in sestave osnutka pogodbe še ni bilo na Občini Grad. Prav tako ni bila pooblaščena za sestavljanje pogodb, lahko jih je samo prepisala ali razmnoževala. Pogodbe so se, ne glede na datum osnutka, podpisale šele, ko je bilo dovolj denarja na podračunu, kar je zakonitost za proračunski sklad. V začetku leta so bili izdani zahtevki, ki so jim bili priloženi osnutki pogodb in zapadli računi ter druge obveznosti po pogodbah za naslednje leto. V skladu s pravili proračunskega sklada se morajo združena sredstva uporabiti za vnaprej določen namen ali pa vrniti občinam, ki so jih združevala. Prav tako ni res, da je bila pogodba podpisana zadnji dan mojega mandata, saj je ta trajal do 31. oktobra 2014.«
Župan je ne pozna
Marjeta Geld, od januarja 2014 strokovna sodelavka Občine Grad za potrebe projekta Vodovod sistema B, danes direktorica občinske uprave, je na sodišču še izpovedovala, da je z začetkom službe na občini prevzela administrativna dela za omenjeni projekt. Od župana Gornjih Petrovec v tem času ni prejela nobenih navodil, Franc Šlihthuber kot koordinator projekta z njo ni niti komuniciral po telefonu ali elektronski pošti, z njim je bila v stiku toliko kot z vsemi drugimi župani, deležniki pri projektu, je še izpovedovala Geldova. Šlihthuber pa je v svojem nastopu na sodišču dejal, da Geldove kot uslužbenke graške občine sploh ne pozna.
Nataša Juhnov
Daniel Kalamar, direktor podjetja Vodovod sistema B, prej pa graški župan."Ni res, da je bila pogodba podpisana zadnji dan mojega mandata, saj je ta trajal do 31. oktobra 2014.«