vestnik

Hidroelektrarne na Muri: reka pravi "Ne jezite me"

A. Nana Rituper Rodež, 11. 8. 2018
A. Nana Rituper Rodež
Goran Šoster in Tine Mlinarič, vztrajna borca za Muro.
Aktualno

Alternative elektrarnam na Muri je bila tema letošnje okrogle mize na Büjraših dnevih, kjer se že tradicionalno posvečajo reki Muri. V teh letih se je veliko naredilo za zaščito te reke, po julijski razglasitvi biosfernega območja reke Mura pa prihaja za to območje novo obdobje. 

762a4102fbd3d8b849877589e2cf1f3b
A. Nana Rituper Rodež
Brod na reki Muri.

Ob tej priložnosti so pripravili in predstavili tudi elaborat Biosfera, ne hidroelektrarne – razvojna in trajnostna priložnost v prostoru reke Mure. Prispevke so prispevali različni strokovnjaki in posamezniki iz civilnih, političnih in strokovnih skupin ter posamezniki, ki se že od začetka zavzemajo za Muro. Koordinator in aktivist Tine Mlinarič, ki je sodelujoče poimenoval kar neformalna koalicija za Muro, je predstavil osnovna izhodišča ter izzval zbrane, naj o povedanem in zapisanem razmislijo in podajo svoja mnenja, potem pa bodo dopolnjeni elaborat posredovali pristojnim ustanovam.

99e73093ce0cf3f64787fd10bac0bcdc
Nataša Juhnov
Z reko Muro so tesno povezani tudi okoliški prebivalci.

80bf2b32a787b2153fc7a5e3dee543c0
A. Nana Rituper Rodež
Stanko Kapun, Goran Šoster, Tine Mlinarič in Suzana Kolbl (od leve) razmišljajo o sonaravnem kmetovanju.

Biosfera nam mora biti v izziv, tako v gospodarstvu, kmetijstvu, turizmu in še kje, je menil Milan Kerman, župan občine Beltinci. Povedal je, da to prinaša nek nov režim v okolje ter da je potrebno z Muro in okoljem delati kontrolirano in naravi prijazno. »Mura s sabo nosi energijo in ima tudi moč, s katero moramo ravnati previdno.« Ne nasprotuje temu, da se ne bi smelo te energije izkoriščati, prepričan pa je, da je potrebno najti ustrezne tehnične rešitve in pridobivati energijo na manj brutalen način. Pri tem pa spomni na misel, da Mura pravi jezite me, ker se bom maščevala.

5382ad8b7211ecc6c547fdfdcab72e5b
A. Nana Rituper Rodež
Goran Šoster, Tine Mlinarič, Suzana Kolbl in Milan Kerman.

Ena od možnosti, da ne bi toliko razmišljali o dodatnih elektrarnah v Sloveniji pa je, da se zmanjša poraba električne energije. O tem v svoje prispevku razmišlja okoljski aktivist in gradbenik Stojan Habjanič. Kot možne primere navaja to, da bi v vseh gospodinjstvih v Sloveniji zamenjali električne naprave in svetila z zelo varčnimi in s tem prihranili toliko energije, da ne bi bilo potrebno graditi osem novih elektrarn na Muri, ali da bi ogrevanje tople vode z bojlerji nadomestili s toplotnimi črpalkami. Za zadnje pa se porabi tretjino električne energije, kot je potrebna zdaj.

297dc52ff6dc9b7bcd358c6a0b1566be
A. Nana Rituper Rodež
Dejan Židan pravi, da je glas proti elektrarnam na Muri tudi del koalicijske pogodbe.

Če boste na lokalnim nivoju proti elektrarnam, ni vlade, ki bi lahko to spremenila, je že pred leti domačinom obljubil Dejan Židan, aktualni kmetijski minister, in to so si naravovarstveniki tudi zapomnili. Ob tej priložnosti pa jim je povedal, da je glas proti elektrarnam na reki Muri tudi del koalicijske pogodbe ter dodal, da pa s tem Mura nikakor ni rešena, dobili so le dodatna štiri leta. Dejstvo pa je, da tudi v dokumentu o biosferi možnost izrabe reke Mure za hidroenergijo ni izvzeta oziroma izključena.


Goran Šoster, direktor Prleške razvojne agencije, pa se je v svojem razmišljanju osredotočil na Muro in možnosti regionalnega razvoja. »Mi v regiji ne moremo ali ne znamo razmišljati strateško, ampak pri pisanju in uresničevanju programov zapadamo v letargijo pragmatizma v smislu, da vsak želi biti všečen, s stihijskimi vsebinami pa je tudi razvoj regije stihijski.« Razvojni programi po njegovem mnenju ne morejo biti spisek želja vseh, ker takim zapisom običajno manjka strateških odločitev in včasih je komu potrebno reči ne.

557c65124757fe6d0ccca8ec384e01fb
A. Nana Rituper Rodež
Prizadevanja za Muro so dolga že desetletja.

"Nam manjka korajže, volje in tudi znanja,« še pove. Poudaril je še, da upravljanje reke in porečja Mure zahteva celostni pristop ter usklajevanje med ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi interesi. Predvsem pa je pomembno, da se ne da preveč besede enemu, saj gre to na račun drugega. To pa utemelji s tem, da če se da prevelika moč naravovarstvenikom, se lahko na primer prepreči dostop do Mure lokalnemu prebivalstvu, katerim je ta reka stoletja pomenila vir preživetja.

2272de75ec29317c5d26f7b6f0df3a3b
A. Nana Rituper Rodež
Reka Mura je stoletja ljudem prinašala in odnašala.