Igor Hrovatič varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano

V zadnjem času je bilo na ravni EU in na nacionalnem ravni pripravljenih nekaj dokumentov, ki usmerjajo tudi delovanje varuha. Nov predlog evropske direktive o nepoštenih praksah na tem področju uveljavlja tudi zakonodajno normo, ki je do sedaj v takšni obliki ni bilo. Tudi spremembe zakona o kmetijstvu so definirale nedovoljena ravnanja, obveznost pisnih pogodb, nadzor nad izvajanjem zakona ter sankcije. Ob pravnih aktih, je Hrovatič izpostavil kodeks dobrih poslovnih praks med deležniki v agroživilski verigi. To je trenutno v Sloveniji edini dokument, ki opredeljuje partnerstvo v agroživilski verigi z vključevanjem poslovnega-zasebnega sektorja in civilne sfere in je podpisan s strani vseh deležnikov v agroživilski verigi.
V svoji predstavitvi je izpostavil vsebinske sklope, ki jim bo dal poseben poudarek in sicer:

Partnerski pristop deležnikov,
Trajnostni razvoj (tako v gospodarskem, okoljskem in socialno-družbenem smislu) – trajnostna prehranska veriga,
Spoštovanje dogovorov,
Skrb za kakovost,
Izogibanje do sedaj evidentiranih nepoštenih praks, objavljanje novonastalih nepoštenih praks in prijava vseh teh pristojnim institucijam,
Spoštovanje upoštevanja dobavnih in plačilnih rokov, vključno s spoštovanjem poštenih poslovnih dogovorov,
Uveljavitev sistema neto neto nabavnih cen blaga v celotni verigi.

Lokalno pridelano

Poleg navedenega vidi institut varuha kot promotorja lokalno pridelane in kakovostne domače hrane, institut, ki v samo verigo prinaša domače dobre prakse kakor tudi dobre prakse iz tujine. Glavna naloga varuha in vseh deležnikov v agroživilski verigi mora biti skrb za potrošnika. Je pa varuh tudi institut, ki opozarja na nepravilnosti, nespoštovanje kodeksa in nepoštene prakse. Zato je v trenutnem položaju izredno pomembno dobro sodelovanje z Agencijo za varstvo konkurence in varuhovo javno delovanje

Kmet - najšibkejši člen

Nič pretresljivega ali revolucionarnega. Namesto, da bi izpostavil kot svojo prioriteto izvajanje določil Zakona o kmetijstvu, katerega izvajanje kljub ustavni presoji ni zadržano, se je zatekel k kodeksu dobrih poslovnih praks. Gre za akt, ki ga znotraj vertikalne verige povezovanja močni izrabljajo in ne spoštujejo. Služi jim zgolj kot okvir skozi katerega prenašajo vsa svoja tveganja na najnižji in najšibkejši člen – to je kmeta, oziroma primarnega pridelovalca, posredno pa tudi na potrošnika. Hrovatič, kot tudi njegov predhodnik sta pozabila, da pri tako poudarjeni skrbi za potrošnika gre tudi za skrb in pošteno porabo denarja, ki jo potrošnik preko davkov (kmet jih dobi v obliki subvencij) nameni za pridelavo hrane. Zaščite potrošnika s tega vidika bi se varuh moral zavedati in ne slepo pristajati na pretok subvencij na račun vkalkuliranih subvencij v odkupne cene po verigi navzgor.