Kacin je povedal, da ima Slovenija trenutno 7,99 okuženih na sto tisoč prebivalcev na 14 dni in po teh kriterijih je država zelena in varna. Glede na ponedeljkove podatke, pa je koeficient 7,71. Dodaja, da je bil drugi val pri nas šibkejši kot prvi, glavni viri okužb pa so še vedno slabo nadzorovana druženja, veseljačenje in popivanje na zabavah, pa naj so te javne ali zasebne narave. Včeraj je bilo v Sloveniji 17 potrjenih okužb, od tega jih je bilo 8 vnesenih iz tujine, od tega 7 iz Hrvaške, ena pa iz Bosne in Hercegovine.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Digitalizirani in idiotizirani
Lastniki in ustvarjalci vsebin se svojega odločilnega prispevka pri poneumljanju prebivalstva ali ne zavedajo ali preprosto dajejo prednost finančnemu izplenu.
Hrvaška ne bo uvrščena rdeči seznam, govorice, ki se o tem pojavljajo, pravi Kacin, nimajo trdne podlage. "Hrvaška ima trenutno ugodno sliko, največje število okuženih je bilo 13. julija, ko se je število povzpelo na 140, v tem trenutku pa ima 18,84 okuženih na 100 tisoč prebivalcev," tako vladni govorec. Še naprej pa je vse, ki se odpravljajo na dopust k južnim sosedom, pozval, da se izogibajo gneči, v zaprtih prostorih nosijo maske, skrbijo za higieno rok in kašlja, predvsem pa naj se izogibajo nočnim lokalom in diskotekam.
Do novega šolskega leta so še trije tedni in Kacin napoveduje, da bo šolska ministrica predvidoma prihodnji teden povedala več o tem, kako bo šolanje potekalo v septembru. V igri je več scenarijev, vlada pa si prizadeva, da bi se v šolske klopi vrnili vsi, čeprav moramo biti pripraviti tudi na najslabši scenarij. Starši bodo morali izpolniti obrazec NIJZ in tako izjaviti, da otrok ni bolan in ne kaže simptomov, pravi Kacin o tem, ali bodo učitelji morebiti v šolah lahko preverjali, če je bil kdo od učencev v zadnjem obdobju v državah z rdečega seznama.
Mateja Logar poudarja, da so okužbe trenutno pod nadzorom, vseeno pa se je treba odgovorno vesti, da ne bi prišlo do večjega izbruha, in da okužbe ne bi prenesli med ranljive skupine in bližnje. Omenila je še, da je v teh tednih veliko govora o cepivu, ki je v fazah raziskav. O različnih pripravkih pravi, da se je treba zavedati, da na tržišče pride le šest odstotkov iz kliničnih testiranj. "Če imamo zdaj 10 testnih cepiv, bo samo eno ali tudi nobeno, ki bi ga lahko varno uporabili."
Infektologinja je še povedala, da tiste, ki so okužbo že preboleli, lahko tudi po bolezni spremljajo določeni simptomi. Izpostavila je, da imajo lahko osebe v naslednjih tednih in mesecih težave s spominom, koncentracijo, utrujenostjo, izgubo mišične mase, otekanje sklepov, povečano pa je tudi tveganje za nastanek možganske kapi.