Po dobrih dveh letih od zadnjega obiska je inšpektor za okolje znova začel pregledovati delovanje več komunalnih čistilnih naprav na Dolinskem, preverjal pa je tudi, kako občine napredujejo pri izvedbi sanacij ali pripravah na njih.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lendava bo bogatejša za 76 stanovanj
Stanovanjski sklad Republike Slovenije je uspešno pridobil gradbeno dovoljenje za gradnjo dveh večstanovanjskih objektov v Stanovanjski soseski Kobiljski potok Lendava.
Razlog za postopke inšpekcijskega nadzora je ugotovitev, da je v preteklem obdobju več čistilnih naprav čezmerno obremenjevalo okolje, so nam sporočili z inšpektorata za okolje in prostor. V letu 2019 so to bile komunalne čistilne naprave na Hotizi, v Turnišču, na Bistrici, v Trnju, Odrancih, Dobrovniku in Veliki Polani. Inšpektor za okolje je z odločbami že odredil izvedbo sanacijskih ukrepov za vse omenjene komunalne čistilne naprave – za dobrovniško v letu 2018, tisto na Hotizi v letu 2020, za preostale v letu 2019.
Inšpekcija sicer ugotavlja, da gre predvsem za starejše komunalne čistilne naprave, pri katerih so potrebna obsežna sanacijska dela in zato tudi večja investicijska vlaganja, prav tako podčrtuje, da postavljeni roki za izvedbo obnov še niso potekli. Kljub temu pristojna služba nadaljuje postopke, ob znanem dejstvu, da obnove naprav finančno presegajo zmožnosti nekaterih občin, možnosti za pridobivanje sredstev še iz drugih finančnih virov pa so v zadnjem letu zaradi epidemije omejene.
Ob takšnih razmerah sta dve občini obnovo vendar že izvedli, lani po navedbah inšpektorata Občina Velika Polana, črenšovska občina pa je obsežno obnovo komunalne čistilne naprave Bistrica končala v teh dneh. Vrednost tega projekta je več kot 720 tisoč evrov, od tega je prispevek občine dobrih 550 tisoč evrov.
Občine z okoljsko neustreznimi čistilnimi napravami pričakujejo, da se bo morebitni ostanek denarja zaradi opustitve gradnje vodarne v Murski Soboti pri projektu nadgradnje vodovoda sistema B namenil za projekte na listi B dogovora o razvoju pomurske regije. Čeprav je to občutno premalo za vse, ki so skupaj ocenjeni na več kot 14 milijonov evrov. Zato so pričakovanja občin pri pridobivanju dodatnih sredstev povezana še z delovanjem sklada za okrevanje po epidemiji.
Občine z okoljsko neustreznimi čistilnimi napravami pričakujejo, da se bo morebitni ostanek denarja zaradi opustitve gradnje vodarne v Murski Soboti pri projektu nadgradnje vodovoda sistema B namenil za projekte z liste B dogovora o razvoju pomurske regije.