Zaradi interventne zakonodaje za ublažitev posledic epidemije covida-19 je v marsikaterih službah, tudi računovodskih, zavladalo obsedno stanje. Čez noč so morali predpise spraviti v življenje in se ob tem spopasti z novimi praksami, dodatnimi predpisi, nejasnostmi in dopolnitvami, ki so se vrstile iz ure v uro. Nekateri so zato tudi računovodje imenovali koronajunaki.
Vse se je dogajalo pred in med zadnjimi prazniki. Po novem je bilo treba pripraviti obračune plač, dodatkov in še marsikaj, kar je pomembno za pridobitev državne pomoči za okrevanje gospodarstva.
Telefoni so se pregrevali in v takšnem hektičnem ozračju tudi marsikatera glava.
Tudi Anica Horvat, članica upravnega odbora Zbornice računovodskih servisov (ZRS) in strokovnjakinja s področja računovodstva iz murskosoboškega podjetja First, je priznala, da so bili pritiski bistveno večji od običajnih in se je tudi sama morala v nekem trenutku za nekaj časa umakniti od računalnika in telefona.
Kako se je zaradi protikoronskih ukrepov v zadnjih tednih spremenilo vaše delo?
»Dva ali tri tedne že spremljamo samo nove predpise, ki so glede na razmere nastajali ad hoc, mi pa smo jih morali prav tako ad hoc spremljati. Dnevno so prihajala nova in nova sporočila, vsak dan smo zaposleni v podjetju imeli posvetovanja, mini krizne sestanke o tem, kako se bomo lotili zadev ter najbolje opravili nalogo servisa za naše naročnike. Informacije so potrebovali tako tisti, ki so kljub epidemiji delali, kakor tisti, ki so ustavili proces dela.
Posledica spremembe zakonodaje je bila tudi sprememba računalniških programov. Izračuni plač so zdaj zelo kompleksni in glede tega lahko pohvalim našega ponudnika programske opreme, ker se je zelo potrudil, da smo imeli zelo hitro možnost pripravljati izračune plač po novem.
Ob vsem, kar sami delamo, pa moramo sodelovati še z Zavodom RS za zaposlovanje. Zavod namreč zbira vloge za povračilo nadomestila za plače delavcev, ki so jih delodajalci poslali na čakanje, in tudi poskrbi za pravilnost tega ter izdaja odločbe. Najprej je kazalo, da je to zanje težka naloga, ampak se je potem tudi to vpeljalo. Tako kot za nas je bil to tudi zanje velik izziv, ob katerem smo se vsi učili.«
Čemu se je bilo najtežje prilagoditi?
»Mogoče smo bili manj pripravljeni na ad hoc reakcije vlade, kajti doslej je sprejemanje zakonodaje običajno trajalo nekaj časa in smo se na to lahko v miru pripravili. V takem stanju afekta, kot je bilo zdaj, pa smo tudi mi delovali ad hoc, torej zadeve bodisi nepravilno prebrali ali se s kolegi o nekaterih prehitro dogovorili, namesto da bi počakali kak dan ali dva in bi nam bilo takrat marsikaj bolj jasno. Ampak treba je razumeti, da smo mi prvi most do podjetnika. Ker smo imeli vprašanja podjetnikov, in to vsak dan druga, smo na vsak način hoteli dobiti neke odgovore nanje. In če informacije nimaš, jo pač iščeš na več koncih. Bolj ali manj smo na začetku vsi ugibali.«
Rekli ste, da je vlada ad hoc pripravljala zakonodajo, kar je sprožilo pri nekaterih računovodskih strokovnjakih buren odziv ter kritiko vlade. Ali se strinjate z odprtim pismom vaše stanovske kolegice Marije Tomc Muc, ki je zapisala, da tako konfuznih, birokratsko zapletenih ter nasprotujočih si postavk v svoji karieri še ni doživela, ter nanizala številne druge očitke. Nanje se je potem odzval davčni svetovalec Ivan Simič kot član vladne svetovalne skupine za pripravo protikoronskih ukrepov.
»Tudi sama sem se nanj odzvala, in čeprav se je mogoče z marsičim navedenim strinjati, lahko debatiramo o tem, ali je bil pristop pravi ali ne. Res je, da so se zadeve iz dneva v dan spreminjale, da se je bilo treba vedno znova pripravljati na nekaj drugega, vendar je bila tudi reakcija zaradi vsega tega nekoliko panična. Res pa je tudi to, da nas, ki delamo v praksi, iz vladnih vrst redko kaj vprašajo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Obravnavali dve delovni nesreči in samomor
V preteklem dnevu so pomurski policisti obravnavali dve prometni nesreči z materialno škodo, prometno nesrečo, v kateri se je pri padcu poškodovala kolesarka, tri kazniva dejanja, kršitev javnega reda in miru, dve delovni nesreči, samomor in tri primere povoženja divjadi.
Ivana Simiča, ki je sodeloval pri pripravi vladnih ukrepov, spoštujem kot strokovnjaka, čeprav ima morda manj neposrednega operativnega stika s tem, kar mi vsak dan poslušamo pri svojem delu. Vendar tudi vladna ekipa, v kateri je sodeloval, ni imela časa na dolgo in široko raziskovati idealne možnosti. Ker sem v odboru naše zbornice slabo leto, se bom trudila, da bo zbornica pri problematiki delovanja računovodske stroke v prihodnje aktivneje sodelovala in da bo slišana in drugače upoštevana, kot je to bilo do sedaj.«
Ali pri svojem delu poslušate tudi pričakovanja podjetnikov, da bi v tej situaciji iztržili od države kar se da in še malo več?
»Pričakovanja so velika, toda nihče se ne bo dokopal do 'zlata', saj tega nimajo niti tisti, ki so ves čas krize delali. Vsak bo dobil maksimalno tisto, do česar je upravičen, čeprav ima vsaka pomoč neke pogoje. To je pač treba vzeti v zakup. Še doma morata mož in žena upoštevati neke pogoje, da lahko sobivata. Tudi država in podjetnik sta v nekem odnosu, torej da nekdo nekaj da in drug nekaj dobi ter obratno. Povsod v življenju je tako in to je treba jemati kot nekaj normalnega, ne pa pričakovati, da bo vse oh in sploh, ne da bi se bilo treba za to potruditi. To, kar je na razpolago, je treba vzeti kot najboljšo stvar in se tega veseliti.
Država bo pomagala pri preživetju, ampak slej ko prej bo treba, če se je za to zadolžila, poravnati račune. Prav zato je zdaj dan tolikšen poudarek temu, da se denar obrne doma, na primer v domačem turizmu, z nakupom domačih pridelkov. Po tej poti bi se dalo veliko pridobiti, vendar je za to potrebna lojalnost.
Mislim pa, da je treba zdaj najprej počakati na nov sveženj državnih ukrepov, saj bo treba prednostno reševati likvidnost podjetij. Bum pri podjetnikih bo namreč nastal sredi poletja.«
Kakšen bum lahko pričakujemo in pri kom?
»V mislih imam podjetja, ki nimajo denarja in so se že znašla v velikih težavah. So podjetniki, ki imajo nekaj rezerve, so pa tudi takšni, ki nimajo niti evra prihrankov. Že imamo primere, ki niso izplačali plač do 18. marca, to pa pomeni, da ne morejo zaprositi za državno pomoč za delavce, ki so na čakanju na delo.
V tem vidim težavo. Če torej zdaj nimaš denarja, da bi 15. marca izplačal plačo ter poravnal obveznosti do države, aprila pa nisi posloval, je vprašanje, ali bo tvoje podjetje lahko preživelo.«
Čeprav bo boleče, je to vendar nova učna ura za poslovanje.
»Finančni stabilnosti poslovanja, torej da ima gospodarski subjekt finančne rezerve za celo plačo ali vsaj za polovico, bo treba v prihodnje nameniti več pozornosti. To varovalko je treba vključiti v kalkulacijo pri ceni storitve, kajti nikoli ne vemo, do česa lahko naenkrat pride. Po moje bo zdajšnja izkušnja velik preizkus za vsakega izmed nas, ali smo psihološko in materialno podprti, dovolj stabilni, da obstanemo mesec ali dva zaradi krize ter se potem spet postavimo na noge. Vsekakor bomo v prihodnje morali delati drugače kot do sedaj.«
Kolikšna je po vašem mnenju ranljivost predvsem malega gospodarstva ob takšnih razmerah, kot smo jim zdaj priča?
»Ta ranljivost izvira od prej. Če kot ponudnik nekih storitev nimaš ustrezne cene in pozitivne rezerve oziroma marže ali pa imaš dober rezultat in vse, kar ustvariš, takoj porabiš, je v zdajšnji situaciji težko preživeti. Banke namreč v tem trenutku niso pripravljene dajati posojila, kolikor bi kdo želel. Imamo že nekaj informacij podjetnikov, da jih bodo v banki dali na 'črno listo', če bodo zaprosili za odlog obveznosti za dva, tri, pet mesecev. ZRS oziroma računovodska stroka si prizadeva, da bi se podjetnikom, ki vendar solidno poslujejo, zagotovila neka kratkoročna rešitev, na primer s svežo injekcijo obratnega kapitala za nekaj mesecev, da bodo lahko do konca leta zadeve ponovno zagnali.«
Ali lahko pričakujemo, da bodo nekatera podjetja, ki poslujejo z danes na jutri, zapirala obrate in odpuščala zaposlene?
»To lahko pričakujemo tam, kjer že zdaj niso bili disciplinirani pri poslovanju. Poslovanje z danes na jutri bo imelo svojo ceno. Kar pa dolgoročno gledano tudi ni slabo, saj bo gospodarstvo s tem pridobilo kakovost.«
Ali to pomeni, da bodo odpadli poslovni subjekti s slabim poslovanjem?
»Tudi to, ampak s kakovostjo mislim predvsem na spremembo poslovne prakse glede barantanja. Avstrijec z Avstrijcem nikoli ne bo 'handlal' pri realni ceni, ker ve, da mora tudi drug preživeti. Pri nas pa se stremi k temu, da ponudnika 'slečeš do golega', potem pa ga na koncu še vprašaš, ali se ne da ceneje, saj mi ta in ta daje boljšo ponudbo. To potem marsikdaj vodi v poslovanje na robu.«
Ali bo država lahko z zdajšnjimi ukrepi to stanje popravila?
»Pri tistih, ki nimajo reda pri poslovanju, tega tudi država ne more vzpostaviti. To lahko stori le poslovno okolje. Da bi zdaj država take dodatno podpirala ali jim dajala neke odpustke, da bi preživeli, se tudi ne morem strinjati. Takšno poslovanje na robu, tudi če preskakuješ s podjetja na podjetje, za kar so nekateri pravi eksperti, prej ali slej trešči ob trdo steno. In še nekaj je. Če sem sam s svojim poslovanjem med najboljšimi ali si prizadevam za to, tudi dobavitelje iščem med takšnimi. Tako bi vsaj moralo biti. Spoštovati bi morali drug drugega, spoštovati poslovanje drugega subjekta in pri tem vedeti, da tako kot ima naše podjetje neke stroške in standard poslovanja, ima vse te stroške tudi drugi pravni subjekt. Le tako bomo pripomogli h kakovostnemu lokalnemu in nacionalnemu poslovnemu okolju.«