vestnik

V Občini Kuzma ustanavljajo zavod za turizem in kulturo Sožitje

A. Nana Rituper Rodež, 15. 3. 2021
Nataša Juhnov
V Občini Kuzma, ki leži na skrajnem severovzhodu države, razmišljajo, kako izkoristiti potenciale. Foto Nataša Juhnov
Aktualno

Goričko se zadnja leta vztrajno prazni. Ker ni možnosti zaposlovanja, si ljudje vse pogosteje kruh služijo v Avstriji. V želji, da bi nekaj naredili, poiskali možnosti za razvoj, so se v Občini Kuzma odločili, da ustanovijo javni zavod za turizem in kulturo Sožitje.

»Moramo se začeti zavedati, kaj imamo, in dobro razmisliti, v katero smer se razvijati,« pravi župan Jožef Škalič in doda, da zavod ustanavljajo s ciljem, da bi drugače gledali na naravne danosti, kulturno dediščino, gospodarstvo in turizem ter da bi spodbudili razvoj.

Jožef Škalič
Nataša Juhnov
Jožef Škalič, župan Občine Kuzma: "Želimo povečati skrb za domačo zemljo, ki se ji ljudje preveč zlahka odpovedujejo, jo zapuščajo in zamenjajo za službo v sosednji Avstriji."

Želijo tudi, da se ljudje bolj zavejo lokalnih lepot, znamenitosti, ki jih v občini imajo, in poiščejo nove vsebine, kaj bi jih ponudili in s tem pritegnili turiste in obiskovalce

»Želimo povečati skrb za domačo zemljo, ki se ji ljudje preveč zlahka odpovedujejo, jo zapuščajo in zamenjajo za službo v sosednji Avstriji. Pravijo, da se pri nas nič ne da, da se nič ne izplača, da se drugod lažje služi kruh, zato želimo, da se premisli, od česa bi lahko na tem koncu živeli,« pove župan. O kakšni večji industrijski coni zaradi oddaljenosti od avtoceste v občini ne morejo razmišljati, lahko pa se ustvarijo možnosti v kmetijstvu, dopolnilnih dejavnostih, pridelavi domače in lokalne hrane ter se poveča samooskrba s hrano. Želijo tudi, da se ljudje bolj zavejo lokalnih lepot, znamenitosti, ki jih v občini imajo, in poiščejo nove vsebine, kaj bi jih ponudili in s tem pritegnili turiste in obiskovalce.

Goričko, kmetijstvo
Nataša Juhnov
Na Goričkem bi se morali bolj zavedati, kaj imamo, in se povezati. Fotografija Nataša Juhnov

Kolesarski turizem večji potencial 

Možnosti župan Škalič vidi tudi v turizmu na kmetiji, kjer bi lahko obiskovalcem ponudili doživetje podeželja in delo na kmetiji, da bi jih popeljali stran od mestnega vrveža. Nekaj projektov se že pripravlja, spodbuditi pa želijo še koga, da se odloči za to. Občina bo pri realizaciji pomagala v finančnem smislu, za ta namen, za ustanovitev javnega zavoda in spodbujanje dejavnosti pa bo namenjenih okoli 7000 evrov.

Občina Kuzma je majhna, zato bi o tem, kako živeti, kje iskati priložnosti in katere dejavnosti spodbujati, morali razmišljati v vseh goričkih občinah skupaj in se pri tem povezati, je prepričan župan. Enega večjih potencialov na Goričkem vidi Škalič v kolesarskem turizmu in v povezavi kolesarskih poti. »Prav pestrost in raznolikost ponudbe lahko privabi več obiskovalcev, ki se zato tudi dlje časa zadržijo v naših krajih.« Med drugim načrtujejo, da bi v nekdanjem mejnem prehodu v Kuzmi na meji z Avstrijo uredili informacijsko točko in počivališče za kolesarje.

80527773fcc9e7b3bbbfc4c14ecb97ce
Nataša Juhnov
Možnost razvoja naGoričekm župan Kuzme Jožef Škalič vidi tudi v kolesarskiem turizmu. Fotografija je simbolična

Zaradi Avstrije ni več povezanosti med ljudmi

V Občini Kuzma živi 1580 ljudi, imajo manj kot deset kmetij, največ na Gornjih Slavečih, kjer se resneje ukvarjajo s kmetijstvom. Večina delovno aktivnih, to je 85 do 90 odstotkov, si je našla delo čez mejo v Avstriji. Župan prav v tem, da ljudje z Goričkega odhajajo na delo v Avstrijo, vidi velik problem. Že delavci z osnovnošolsko izobrazbo so materialno preskrbljeni, z okoljem, iz katerega izhajajo, pa niso več povezani. Po drugi strani pa je tudi več tistih, ki se zadovoljijo s socialno pomočjo, od tega živijo in nimajo interesa, da bi se zaposlili, saj bi kvečjemu lahko prejemali minimalno plačo, ki bi bila le za kakšnih 150 do 200 evrov višja, kot je socialna pomoč. Zato pa ostajajo doma in na tak način mnoge sposobne, tudi mlade ljudi izgubljajo, je kritičen Škalič.

kuzma, korona-virus, meja, mejni-prehod
Nataša Juhnov
Zaradi bližine si mnogi delo poiščejo v bližnji Avstriji.

»S tem da odhajajo v tujino, rešujejo socialno in materialno vprašanje, po drugi strani pa se naši ljudje mentalno oddaljujejo od tega prostora. Ne čutijo več take navezanosti na domačo zemljo in tudi povezanosti med ljudmi ni več, niti sosedske pomoči ne.

Duša nam je odšla,« slikovito razlaga župan Občine Kuzma, kako vidi situacijo in problematiko življenja na podeželju in obrobju. Vse bolj so v ospredju materialne dobrine, pristne vrednote pa izginjajo.

V zadnjih letih je žal ugasnilo tudi marsikatero občinsko društvo ali dejavnost. To pomeni, da naše okolje ne samo stagnira, ampak celo nazaduje, pa čeprav so ljudje zdaj materialno bolj preskrbljeni, kot so bili. Upal sem in si želel, da nas bo ta korona v tem pogledu spremenila in bomo znali bolj ceniti, kar imamo, da se bomo bolj povezali, pa se to ni zgodilo. Duša nam je odšla,« slikovito razlaga župan Občine Kuzma, kako vidi situacijo in problematiko življenja na podeželju in obrobju. Vse bolj so v ospredju materialne dobrine, pristne vrednote pa izginjajo.

V Občini Kuzma živi 1580 ljudi, imajo manj kot deset kmetij, največ na Gornjih Slavečih, kjer se resneje ukvarjajo s kmetijstvom. Večina delovno aktivnih, to je 85 do 90 odstotkov, si je našla delo čez mejo v Avstriji.