vestnik

Kaj je v ozadju rošad, katerih tarča je bila tudi soboška bolnišnica?

Rok Šavel, 2. 7. 2022
Aleš Cipot
Splošna bolnišnica Murska Sobota se je zaradi 1,5 milijona evrov izgube in skoraj šestih milijonov evrov zapadlih obveznosti v prvih petih mesecih letošnjega leta znašla pod drobnogledom novega zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana. Foto Aleš Cipot
Aktualno

Vlada z eno potezo zamenjala svete zavodov v devetih bolnišnicah – Kaj to pomeni za vodstvo soboške bolnišnice, bo znano, ko se svet seznani z razmerami.

Vlada je brez velikega pompa z eno potezo zamenjala svete zavodov v devetih bolnišnicah, kjer je po besedah Aleša Šabedra, nekdanjega zdravstvenega ministra in svetovalca zdajšnjega ministra Danijela Bešiča Loredana, v prvih petih mesecih letošnjega leta finančno stanje najbolj alarmantno. Z enim zamahom je bilo tako zamenjanih 45 ljudi. Kot je na tiskovni konferenci Šabeder pojasnjeval odločitev, je poslovanje trenutno pozitivno le v sedmih bolnišnicah, devetnajst pa jih je v rdečih številkah. Skupna ocena izgube, ki so jo do zdaj pridelale zdravstvene ustanove, je 41,5 milijona evrov. Gre za povsem nasprotno sliko od leta 2021, ko so bolnišnice, predvsem na račun dodatnih skoraj 300 milijonov evrov proračunskega denarja za pokrivanje nerealiziranega programa in covid dodatke, ustvarile presežek pri poslovanju.

Med bolnišnicami, ki so v rdečih številkah in so na vladnem radarju, je tudi Splošna bolnišnica Murska Sobota, ki je do junija pridelala 1,5 milijona evrov izgube, ob tem pa ima za skoraj šest milijonov evrov zapadlih obveznosti. Iz devetčlanskega sveta zavoda, organa upravljanja, ki med drugim v soglasju z vlado imenuje in razrešuje direktorja, so odleteli Suzana Šuklar, Boris Miha Kaučič, Gyöngyi Kerscmar, Miran Forjanič in Ivan Horvat, ki jih je v skladu s protokolom prek javnega poziva konec lanskega avgusta imenovala prejšnja vlada. Namesto njih je vlada Roberta Goloba kot svoje predstavnike imenovala Timija Gomboca, Franja Levstika, Andrejo Zabret, Vando Labović in Mojco Kert. Kot je dejal Šabeder, ki bo vodil tudi urad za nadzor v okviru zdravstvenega ministrstva, bo prva naloga novoimenovanih svetov zavodov, da se seznanijo s tekočim stanjem in ga stabilizirajo ter skupaj z vodstvi pripravijo ukrepe za stabilno poslovanje v prihodnje. V svetu zavoda soboške bolnišnice ostajajo Tatjana Kolenc, predstavnica zdravstvene zavarovalnice, Dušan Bencik, predstavnik lokalne skupnosti, in Marjan Žekš ter Darko Horvat kot predstavnika zaposlenih, a jasno je, da ima vlada s petimi člani večino in tako lahko sprejemajo odločitve, ki bodo pogodu ustanovitelja.

danijel besic loredan bobo
Bobo
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je kadrovsko potezo utemeljeval s slabim poslovanjem bolnišnic v prvih petih mesecih letošnjega leta, a ta argumentacija ne daje celotnega odgovora.



Številke slabe tudi pred covidom

Kadrovski posegi vsakokratne oblasti v svetih zavoda bolnišnic sicer niso nič neobičajnega, a lahko nakazujejo tudi težnjo po zamenjavi vodstva. Na to je namignil tudi premier Robert Golob, ko je v nedavnem intervjuju za časnik Delo dejal, da se bo do septembra ugotovilo, ali je za finančno stanje odgovorno vodstvo ali za slabe razmere obstajajo objektivni razlogi. Soboško bolnišnico od lani vodi dotedanji dolgoletni strokovni direktor Daniel Grabar, ki ga je imenoval svet zavoda po meri prejšnje vlade, od katere je dobil tudi končni blagoslov za štiriletni mandat na čelu regijske bolnišnice. Znano je, da je bila bolnišnica v drugem valu epidemije koronavirusa najbolj obremenjena v državi, lani pa je ustvarila dobiček v višini 164 tisoč evrov. Tudi covidno leto 2020 je bilo finančno zelo uspešno, predvsem na račun epidemije in proračunskega denarja, saj ga je bolnišnica končala s slabega 3,5 milijona evrov dobička. Da se bodo kazalci letos obrnili navzdol, je bilo tako pričakovano, saj so to napovedovali tudi v letnem poročilu za 2021. SB Murska Sobota je bila nazadnje, če ne upoštevamo covidnega obdobja, v zelenih številkah leta 2015, vse do leta 2020 pa je bilo poslovanje bolj ali manj izrazito negativno. Kot pravi Grabar, so pričakovali, da bo prišlo do zamenjav v svetu zavoda, saj prej ali slej do tega vselej pride po volitvah, se pa ne strinja, da je finančno stanje v bolnišnici alarmantno. »Začetek je tak kot prejšnja leta, a nato skušamo do konca leta v sodelovanju s svetom zavoda popraviti številke. Že od nekdaj opozarjamo, da je težko dosegati pozitivne rezultate, letošnje leto pa smo začeli z ljudmi, utrujenimi še od covida, in ob velikih podražitvah energije,« pojasnjuje prvi mož soboške bolnišnice in dodaja, da je že osebno zaprosil zdravstvenega ministra za dobro sodelovanje pri iskanju rešitev za zagotavljanje prihodka ob razumevanju potreb in specifičnosti Pomurja.

daniel-grabar, direktor, novi-direktor, sbms, splošna-bolnišnica-murska-sobota
Aleš Cipot
Direktor bolnišnice Daniel Grabar poudarja, da že od nekdaj opozarjajo na težave pri doseganju pozitivnih rezultatov, saj vse izvedene storitve niso tudi plačane. Ob tem so glede števila izvajalcev na meji, ko še sploh lahko zagotavljajo storitve. Foto Aleš Cipot



Grabar ni zaskrbljen

Tudi nekdanja predsednica sveta zavoda Suzana Šuklar ni presenečena nad zamenjavami, a poudarja, da za slabe rezultate v prvih petih mesecih letošnjega leta ni odgovoren svet zavoda. Ta je pod njenim vodstvom lani bolnišnici naložil izvedbo celovite in neodvisne zunanje revizije poslovanja, a sklep ni bil realiziran, saj je vodstvo bolnišnice izvedlo le notranjo revizijo poslovanja. »Tako nikoli nismo bili seznanjeni s podrobnimi informacijami o poslovanju bolnišnice,« je nekoliko razočarana razrešena predsednica sveta zavoda, ki pravi, da jih je vodstvo bolnišnice že na začetku leta seznanilo, da med drugim tudi zaradi številnih investicij letos pričakujejo primanjkljaj. Šuklarjeva meni, da je navedba slabega poslovanja zgolj krinka in bodo morda v nadaljevanju sledile še kakšne druge, bolj drastične poteze. Bi lahko bil Grabar na prepihu? »Ni bilo namigov, niti govora o tem. Povedano je bilo le, da se svet zavoda želi seznaniti s situacijo in da potem skupaj poiščemo rešitve. Mi stojimo za svojimi odločitvami in za svojim delom. Vemo delati in glede na naše dolgoletne izkušnje si želimo delo še naprej nadaljevati,« ni zaskrbljen direktor soboške bolnišnice, ki podpira napovedane nove pristope v zdravstvu, ki jih napoveduje minister Danijel Bešič Loredan, torej interventni zakon ter tako imenovani stresni test, ki ga je napovedal že premier Golob. »Upamo, da bo ta način pokazal, da veliko rezerv ni in da jih skušamo maksimalno izkoristiti. Seveda pa si želimo novih pristopov, da se pokažejo vse specifike in pomanjkljivosti ter tudi prednosti oziroma dobre rešitve, ki jih ponuja naša bolnišnica,« meni Grabar. Novoimenovani član sveta zavoda Timi Gomboc nam je povedal, da bo prva poteza novega sveta zavoda pregled poslovanja, sicer pa še čakajo navodila zdravstvenega ministrstva. »Kaj se bo dogajalo, bo odvisno od ugotovitev ob pregledu,« je še dodal.

Le en domačin

In kdo so novi člani, ki bodo upravljali regijsko bolnišnico, v kateri si kruh služi skoraj 1200 ljudi? Edino domače ime je Timi Gomboc, sicer strojnik, ki je zaposlen kot asistent na fakulteti za strojništvo v Mariboru, je pa tudi tajnik prekmurskega odbora Socialnih demokratov. Franjo Levstik je očitno kader Aleša Šabedra, saj je bil prej v svetu zavoda UKC Ljubljana in agencije za zdravila, zdaj pa bo poleg sveta zavoda soboške bolnišnice še član sveta zavoda Onkološkega inštituta v Ljubljani, Andreja Zabret je nekdanja poslanka LMŠ, ki je v fazi pripojitve k vladajočemu Gibanju Svoboda, je pa tudi nekdanja žena Igorja Zabreta, lastnika podjetja Medicoengineering, ki dobavlja medicinsko opremo, Vanda Labović je zaposlena v državnem podjetju 2TDK, ki je bilo ustanovljeno za izvedbo projekta drugi tir železniške proge med Divačo in Koprom, Mojca Kert pa je strojnica z dolgoletnimi izkušnjami v energetiki, nazadnje zaposlena v GEN-I, bila je tudi kandidatka za poslanko na listi Gibanja Svoboda, z vladajočo stranko pa jo povezuje še dejstvo, da je nekdanja svakinja podpredsednice stranke in zdaj tudi kandidatke za predsednico države Marte Kos. Glede na vsebino interventnega zakona za zdravstvo, ki so jo razkrili na portalu N1, naj bi bile načrtovane trajne spremembe svetov zavodov v bolnišnicah, kjer po novem več ne bi bilo predstavnika zdravstvene zavarovalnice in predstavnika lokalne skupnosti. Namesto predstavnika zdravstvene zavarovalnice naj bi mesto pripadlo nevladnim organizacijam s področja varstva pacientovih pravic. V primeru sprejetja zakona bo zdravstveni minister zamenjal svete zavodov vseh v slovenskih bolnišnicah, kar še dodatno argument nedavne kadrovske poteze o slabem poslovanju devetih bolnišnic postavlja pod vprašaj.