Kako zmešati koktajl za razvoj

Koliko razvojnega denarja in kakšne projekte si lahko Slovenija oziroma regije obetajo v novi finančni perspektivi, je ključno vprašanje, ki se poraja v aktualnih razpravah o prihodnosti evropske kohezijske politike. Več vidikov so odstrli ob zaključku gostovanja delegacije odbora Evropskega parlamenta (EP) za regionalni razvoj v Sloveniji v razpravi v Slovenski Bistrici, kjer so predstavniki regij in občin izpostavljali pomen enakomernega razvoja in nujnost premoščanja razvojnih razlik. Kot kaže že pred začetkom pogajanj, bo denarja za kohezijsko politiko občutno manj, hkrati pa bodo očitno spremenjeni kriteriji za delitev ob novih prednostnih vsebinah, vezanih na migracije in varnostno politiko.

Grozi drastično krčenje kohezijskega denarja

Če je bila Slovenija v prejšnji finančni perspektivi upravičena do štirih milijard evrov, v sedanji do okoli treh (v razmerju 60 odstotkov vzhodna, 40 pa zahodna kohezijska regija), za zdaj ostaja neznanka, koliko sploh lahko pričakuje v obdobju med letoma 2021 in 2027. Andrej Engelman, namestnik direktorja Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je pojasnjeval, da zdaj kaže, da bi lahko znesek, ki predstavlja ključni razvojni vzvod za Slovenijo, padel celo pod dve milijardi. "Zato je toliko bolj pomembno, da se že danes začnemo pogovarjati, da vodimo regionalno politiko tudi z državnimi sredstvi, sicer bomo imeli velike težave," je ocenjeval. Tako še ni jasno, koliko si lahko obetata vzhodna in zahodna regija, ki bi glede na doseženi razvoj lahko tudi izpadla, medtem ko bi vzhodna glede na razvojni zaostanek še lahko računala na denar.

Žagar: Bojim se, da bo kriza na kvadrat

V vsakem primeru je ključna usmerjenost v razvoj, ne glede na kombinacije je treba, tako Engelman, narediti "primeren koktajl za primeren razvoj". Ivan Žagar, župan Slovenske Bistrice in predsednik razvojnega sveta vzhodne kohezijske regije, upa, da bo nacionalna garnitura imela v uvidu, da je treba pri projektih izhajati iz potreb okolja. Upa, da volitve ob že dosedanjih zamudah projektov ne prinašajo novih zastojev, pričakuje dialog države in partnerski odnos z regijami. Dodatne razvojne težave po njegovem povzroča dejstvo, da Slovenija nima pokrajin, kar so po njegovem zdaj prepoznali tudi tisti, ki pokrajin prej niso zagovarjali. Četudi država ni več v krizi, je regionalni razvoj po mnenju Žagarja v krizi: "Bojim se, da bomo ostali v krizi do naslednje krize in bomo imeli krizo na kvadrat."

Da bi potrebovali pokrajine, meni tudi evropski poslanec Franc Bogovič, gostitelj delegacije odbora regij, ki je izpostavil princip solidarnosti kohezijske politike in poudaril, da je treba danes razmišljati, kaj si bomo izpogajali v Bruslju v prihodnjih dveh letih. Prehodi naj bodo evolucijski ne revolucijski, izziv je stopiti skupaj za preboj, v ospredju pa morata biti decentralizirana država in razvoj podeželja, je nanizal Bogovič.