vestnik

Kakšna je velika noč v številkah?

Vestnik.si, 17. 4. 2022
Profimedia
Velika noč.
Aktualno

Statistični urad Republike Slovenije je tudi letos pripravil zanimive številke o veliki noči.

Z velikonočnim tridnevje vstopamo v še zadnje priprave na največji krščanski praznik. Na dan pred veliko nočjo, na veliko soboto, potekajo blagoslovi velikonočnih jedil in velikonočne vigilije. Med velikonočna jedila sodijo šunka, hren, pirhi in kruh, na dan Jezusovega vstajenja pa na mizi ne sme manjkati niti potica. 

Kot so zapisali pri slovenskem statističnem uradu, je bila Slovenija v letu 2020 kar 95-odstotno samooskrbna z jajci, vsak prebivalec Slovenije pa je istega leta porabil 173 kokošjih jajc. 

razstava-remenk-in-velikonočnih-voščilnic, grad-na-goričkem
Damjana Nemeš
Remenke

Hren za prodajo smo v Sloveniji leta 2019 pridelovali na nekaj več kot 66 hektarjih površin, kar je bilo štirikrat več kot leta 2000. Lani smo ga uvozili za nekaj več kot 4200 kilogramov, največ iz Avstrije, izvozili pa 984 kilogramov, največ na Hrvaško. 

Ob praznikih radi pogledamo tudi število prebivalcev s priimki, ki jih z določenim praznikom lahko povežemo. Po podatkih SURSA je lani v Sloveniji živelo 1420 oseb s priimkom Hren, 719 s priimkom Zajec, 267 oseb s priimkom Šink, 205 s priimkom Hlebec, 82 s priimkom Kruh, 72 s priimkom Pirh in 36 s priimkom Šunkar.