vestnik

Kdo je Velikopolančan, ki se je znašel pod plazom obtožb o spolnih zlorabah v Cerkvi?

Janko Votek, 21. 5. 2019
Nataša Juhnov
Cerkev. Slika je simbolična.
Aktualno

Pascalu Jožefu Prši so v murskosoboški škofiji onemogočeni stiki z verniki. Edino njegovo javno opravilo je tako somaševanje.

V središču dogajanja o spolnih zlorabah v Cerkvi se je znašel 71–letni kapucin Pascal Jožef Prša, doma iz Velike Polane. Gre za širši pomurski laični javnosti za neznanega duhovnika. Kljub vsemu je bil s Prekmurjem nekaj časa tesno povezan. Od 1989 do 1994 je namreč skupaj z zdaj že pokojnima provincialoma Štefanom Balažicem in Stankom Matjašecem služboval v Kančevcih, kjer so postavljali Dom duhovnosti in nekaj časa upravljali tudi martjansko župnijo. Pascal Jožef Prša se je posvečal cerkveni glasbi in je v javnosti deloval dokaj zadržano. Med drugim naj bi se posvečal tudi pedagoškemu delu z mladimi na glasbenem področju. Leta 1994 se je skupina zaradi bolezni Štefana Balažica umaknila iz Kančevec. Štefan Balažic se je umaknil v Škofjo Loko, Stanko Matjašec je opravljal župnijsko delo v ljubljanski in mariborski škofiji na zadnje pri Sv. Tomažu v Ormožu.

Pascal Jožef Prša tako že nekaj časa živi pri sorodnikih oziroma na svojem domu. Že nekaj časa živi in deluje v duhovniškem smislu izolirano življenje.

Pascal Jožef Prša pa je odšel v kapucinsko samostan na Vipavskem križu. Tu se je začela zgodba o spolnem nadlegovanju enajstletnice, ki se je končala po njegovem odhodu iz Vipavskega križa v Međugorje, kjer je opravljal službo spovednika. Iz Međugorja naj bi se vrnil zaradi neke druge afere, za katero pa se je izkazalo, da ni bila utemeljena. Možno pa je, da je bilo v ozadju kaj drugega. Po vrnitvi v Slovenijo je bilo odprtih nekaj opcij, med drugim tudi, da bi šel za spovednika v eno od romarskih središč. Vse je padlo v vodo, tudi vključenost v kapucinski red. Iz reda se je umaknil ali pa so ga umaknili, ker ni bil pripravljen spoštovati načela, da pokojnino odvaja v skupno blagajno, kot to zahtevajo pravila reda.

Pascal Jožef Prša pa je odšel v kapucinsko samostan na Vipavskem križu. Tu se je začela zgodba o spolnem nadlegovanju enajstletnice, ki se je končala po njegovem odhodu iz Vipavskega križa v Međugorje, kjer je opravljal službo spovednika.

Pascal Jožef Prša tako že nekaj časa živi pri sorodnikih oziroma na svojem domu. Že nekaj časa živi in deluje v duhovniškem smislu izolirano življenje. Formalno je bil letos res sprejet v murskosoboško škofijo, toda brez dekreta. Kaj to pomeni? Že prej in sedaj se ni in se ne more udeleževati rekolekcij in družiti z ostalimi duhovniki. Onemogočeni so mu tudi stiki z verniki. Praktično ne more več opravljati nobenega duhovniškega opravila samostojno. Edino javno opravilo je tako somaševanje. To kaže, da je škofija ukrepala in duhovnika umaknila iz javnega dela cerkve, dokler cerkveni in civilni postopek ne bosta zaključena.
Preberite: Kaj pa o Pascalu Jožefu Prši pravi škof Peter Štumpf?
Igor Napast
Cerkev. Slika je simbolična.