S tem so poleg predstavitve pomena njegovega dela za Prekmurje in slovenstvo, v knjižnici napovedali tudi dogajanje ob 100 obletnici združitve prekmurskih Slovencev k matičnemu narodu, ki bo prihodnje leto. Razstavo je pripravila jezikoslovka in domoznanka dr. Klaudija Sedar, gradivo za razstavo pa je črpala v obsežnem arhivu knjižnice.
Preberite še
Odpri v novem zavihku(FOTO) V Murski Soboti zaznamovali dan boja proti okupatorju
Mestna občina Murska Sobota in Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Murska Sobota sta ob dnevu upora proti okupatorju pripravila slovesnost. Ta je potekala ob spomeniku Štefana Kovača pred Gledališčem Park, v uvodu pa so venec k spomeniku položili predsednica Mestne organizacije združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Murska Sobota Bojka Veren, župan Damjan Anželj in državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejan Židan. Slednji je bil tudi slavnostni govornik, v svojem govoru pa je poudaril pomembnost ohranjanja hrabrih dejanj pogumnih pripadnikov številnih generacij naših prednikov, ki so branili slovensko zemljo in slovenstvo. Dogajanje so s kulturnim program popestrili učenci in učenke Osnovne šole II Murska Sobota in upokojenski pevski zbor Stari Kovači. Utrinke s slovesnosti je v objektiv ujel Aleš Cipot.
Jožef Klekl st. se je rodil na Krajini leta 1874, šolo je obiskoval na Cankovi in na Madžarskem, kjer je študiral tudi bogoslovje. Kot duhovnik je služboval v različnih krajih, med drugim tudi pri dr. Francu Ivanocyju na Tišini, kjer je razvil svoj življenjski program in idejo, da si bo prizadeval za vernost in narodne pravice prekmurskih Slovencev. Klekl st. se je kmalu, že leta 1910 upokojil, in se potem v naslednjih treh desetletjih aktivno posvetil pisanju in periodičnemu tisku, ki je z njim doživel pravi razcvet.
Tisk je razumel kot pomemben pripomoček za ozaveščanje in ohranjanje narodne zavesti, Klekl st. pa je bil tudi eden vodilnih duhovnikov, ki so v tistem času Prekmurce narodnostno prebujali in poudarjali, da so prekmurski Slovenci Slovenci in ne Madžari. Med drugim je urejal Kalendar srca Jezušovega, Marijin list in Novine, za te časnike in druge je tudi pisal.
Napisal je tudi načrt avtonomije za Slovensko krajino (Prekmurje), ki so ga 14. januarja 1919 v Črenšovcih soglasno sprejeli in podpisali tudi drugi prekmurski duhovniki in kaplani. Od leta 1920 do 1929 je bil narodni poslanec Slovenske ljudske stranke v beograjskem parlamentu.