Ministrstvo za javno upravo je nameravalo z evropskimi sredstvi spodbujati digitalizacijo, zato je lanskega februarja objavilo težko pričakovani javni razpis za vzpostavljanje pametnih mest in skupnosti (PMIS). Namen javnega razpisa je bil pospešitev uvajanja inovativnih rešitev na področju digitalizacije občin, ki naj bi omogočile boljše upravljanje, komuniciranje, proaktivno reševanje problemov, koordiniranje virov in procesov za hitro odzivanje, minimiziranje posledic nepredvidenih dogodkov in naravnih nesreč, zagotavljanje bolj kakovostnega življenja občanov in obiskovalcev. »To bomo dosegli z uvedbo in uporabo naprednih digitalnih tehnologij, vzpostavitvijo dolgoročnih partnerstev deležnikov ter s tem vzpostavitev ekosistema, ki bo služil kot odskočna deska za digitalno preoblikovanje Slovenije,« so zapisali v javni objavi razpisa na ministrstvu za javno upravo. Področje razpisa je bilo torej precej kompleksno in napredno, za občine pa bi bilo sprva na voljo osem milijonov evrov in nato še enkrat toliko v dodatnem razpisu.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V PREMISLEK) Trud, ki ga vlagamo v delo, se ne vidi vsak dan
Mine dan, ko se ti zdi, da nisi ničesar naredil, če ni za tabo ostalo nekaj oprijemljivega, nekaj, kar lahko vidiš, da je bilo narejeno.
Odgovornosti nobeden od treh ministrov ne prevzema
Občine, združene v konzorcije, so se že ob napovedi razpisa začele aktivno pripravljati nanj, a je minister za javno upravo Boštjan Koritnik razpis, ki naj bi se iztekel lanskega maja, najprej podaljšal do septembra in nato še razveljavil. »Medtem ko je bil javni razpis še odprt, je bilo ugotovljeno, da je prišlo do postopkovnih pomanjkljivosti, zaradi katerih postopka javnega razpisa ni bilo mogoče izvesti v skladu z razpisno dokumentacijo. V izogib morebitnim nejasnostim in špekulacijam o poteku razpisa ter z namenom zagotovitve transparentnosti postopka je bil izdan sklep o razveljavitvi javnega razpisa,« so pojasnili na ministrstvu za javno upravo. Koritnik je občinam obljubljal, da bo kmalu sledila objava novega javnega razpisa, ki ne bo posegala v zasnovo razpisa, tako da bodo lahko za prijavo uporabile že pripravljeno dokumentacijo, a do tega očitno ne bo prišlo.
Vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki jo vodi minister brez resorja Zvone Černač, je namreč vlogo ministrstva za javno upravo za ponovitev razpisa z nekoliko spremenjenim besedilom zavrnila. Černač tako po pojasnilih ministrstva za javno upravo predlaga, da se tovrstni projekti vključijo v nov program za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027. V vladni službi za kohezijo pa so v odgovoru na naše novinarsko vprašanje s prstom pokazali ravno na ministrstvo za javno upravo, ki da je kot posredniški organ razpis končalo brez izbora zaradi velikega tveganja za uspešno izvedbo in dosego zastavljenih ciljev. »Tveganja, faktorji negotovosti za uresničitev specifičnega cilja ter doseganje kazalnikov in rezultatov so se pojavili tudi z vidika realnosti časovnega razporeda za izvedbo javnega razpisa ter operacij,« so dodali v vladni službi ministra Černača.
Slovenija bo v novem programskem obdobju imela na področju kohezije na voljo 3,214 milijarde evrov, a program še ni pripravljen in bo najverjetneje pogodba z Evropsko komisijo sklenjena šele v drugi polovici letošnjega leta, saj je bil do sedaj ves fokus na načrtu za okrevanje in odpornost. To pomeni, da tudi razpisov za črpanje sredstev iz nove kohezije ne gre pričakovati tako hitro in je malo verjetno, da bo projekt vzpostavljanja pametnih mest in skupnosti lahko zaživel še v letošnjem letu. Kot sicer poudarjajo na ministrstvu za javno upravo, ki je bilo doslej nosilec področja, je delovno področje informacijske družbe in elektronskih komunikacij, kamor je sodil tudi predmetni javni razpis, s prvim januarjem 2022 prešlo med pristojnosti Službe Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo.
Pomurje si je obetalo 1,2 milijona evrov
Ker razpisa PMIS ne bo, so kratko potegnile tudi pomurske občine oziroma natančneje pomurski konzorcij, ki se je prijavil na razpis. Vanj je vključenih 21 pomurskih občin – Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Kobilje, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Radenci, Razkrižje, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej in Mestna občina Murska Sobota. Že v vzpostavljanje konzorcija je bilo namreč vloženega veliko časa, dela in energije, saj je sprva celo kazalo, da ne bo enotnosti in bosta nastala dva – soboški in lendavski. Na koncu je vendarle prišlo do kompromisa, lendavski župan Janez Magyar in soboški Aleksander Jevšek sta se dogovorila, da se bo mestna občina pridružila konzorciju, ki ga je prva začela ustanavljati ravno lendavska občina. Navsezadnje dva pomurska konzorcija na razpisu, kjer je na voljo osem milijonov evrov za celotno Slovenijo, niti ne bi mogla biti uspešna. Lendavska občina je za pripravo projekta celo najela ljubljansko družbo IPM Digital in ji za pripravo projekta plačala skoraj 30 tisoč evrov. V družbi IPM Digital so pripravili projekt Pametno, z viri bogato Pomurje v vrednosti 1,2 milijona evrov, ki se vsebinsko nanaša na pametno lokalno samooskrbo, pametni vodovodni sistem in pametni vodovodni krog. »Vloženega je bilo ogromno dela, časa in energije, in to celotne regije,« pravi direktor lendavske občinske uprave Mihael Kasaš, ki je bedel nad projektom. Kasaš je bil nad informacijo, da razpisa ne bo, negativno presenečen, saj jih o tem ni nihče obvestil, prav nasprotno. »Imamo zagotovila ministra Koritnika, da bo razpis objavljen. Prepričan sem, da naše delo ne bo šlo v nič,« je optimistično dejal za naš časopis.
Strošek digitalizacije prevelik, da bi ga občine same pokrile
V družbi IPM Digital so izrazili obžalovanje, ker je razpis padel v vodo, saj bodo občine ostale brez potrebnih finančnih sredstev, s katerimi bi lahko realizirale zastavljene demonstracijske pilotne projekte. Kot poudarja direktor Tilen Gorenšek, je digitalizacija nuja sodobnega sveta in učinkovito orodje za premagovanje nastalih izzivov, sploh ob pojavu epidemije koronavirusa. "Finančna sredstva so nujno potrebna za učinkovito in uspešno digitalizacijo lokalnih skupnosti, saj občine vsega bremena nikakor ne morejo kriti same. Upamo, da bo tovrstnih praks v prihodnje manj, saj še dodatno otežujejo že tako zahtevne aktivnosti, ki jih prinaša digitalizacija," je dejal direktor družbe, ki je za pomurske občine pripravila projekt, s katerim bi pomurski konzorcij kandidiral za sredstva na propadlem razpisu. Gorenšek pa vendarle v luči nove finančne perspektive in sklada za okrevanje in odpornost, ki prinašata precej nepovratnih sredstev za področje digitalizacije, ohranja optimizem.
Na potezi zdaj minister Andrijanič
Nadaljnje aktivnosti in odločitve so tako v rokah ministra za digitalno preobrazbo Marka Borisa Andrijaniča, ki za letos pripravlja ukrep digitalnega bona. Njegova vrednost bo 150 evrov, prejeli naj bi ga šoloobvezni otroci, vpisani v deveti razred, dijaki srednjih šol, udeleženci višješolskih izobraževalnih programov na področju naravoslovja in tehniških ved ter odrasli in upokojenci, ki se bodo letos udeležili subvencioniranih izobraževalnih programov. Kot so poudarili v Andrijaničevi vladni službi, so bila sredstva za digitalne bone in druge ukrepe, ki jih predvideva predlog zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, v celoti zagotovljena s spremembami proračuna za leto 2022 in niso predmet financiranja iz kohezijskih sredstev, kot je bil propadli razpis PMIS. »Služba za digitalno preobrazbo se bo zavzemala za zagotovitev potrebnih sredstev v naslednjem večletnem finančnem okvirju 2021–2027 in da bo razpis za PMIS ponovljen,« so napovedali za Vestnik.