vestnik

Kmetijski nasveti: Kako vzgojimo sadike za domači vrt? 

Simona Potočnik, Biotehniška šola Rakičan, 9. 3. 2018
Matic Sever
Danes, ko poznamo sadike s koreninsko grudo, lahko vzgojimo sadike praktično vseh rastlin (tudi česna na primer). Izjema so samo korenček, korenasti peteršilj in pastinak. 
Aktualno

Z gojenjem sadik v zaprtem prostoru si skrajšamo čas pridelave. Z malo truda, volje in iznajdljivosti si lahko za lastne potrebe pridelamo različne sadike zelenjave tudi doma. Tako bomo, ko bo čas za delo na vrtu, na grede posadili že sadike vrtnin, namesto da bi šele sejali. Na ta način bomo imeli pridelke prej, kot če bi sejali direktno na gredo. Na vrtu gojimo veliko vrtnin, ki prihajajo iz toplih krajev, kjer je vegetacijska doba daljša kot pri nas. Take so paradižnik, paprika, jajčevec, kumare, bučke, melone … Da bodo v našem podnebju sploh dozorele, jih nekatere sicer že v februarju posejemo, in v maju, ko mine nevarnost zmrzali, posadimo na prosto. Vzgoja sadik ima v primerjavi z neposredno setvijo na stalno mesto več prednosti: zgodnejši pridelek, bolj zdrave rastline, lažje obvladovanje plevela in seveda tudi seme lažje in lepše vzkali v posebej pripravljeni rahli prsti kot na gredicah.

Najprej sta na vrsti paprika in jajčevec

Najprej pričenjamo s setvijo plodovk, kot sta paprika in jajčevec, ki potrebujeta od 70 do 85 dni od setve do ustrezne sadike za presajanje na prosto. Paradižnik in zelena potrebujeta 60 do 70 dni, medtem ko solatnice potrebujejo povprečno okrog 30 do 40 dni. Semena paprike in jajčevca potrebujejo za vznik od 25 do 27 °C, ko po vzniku oblikujejo prvi pravi list pa še od 18 do 20 °C, za vsak nadaljnji list še do 2 °C manj. Na tak način bomo v mesecu maju, ko sledi presajanje na prosto, pridelali optimalno razvito, čvrsto in zdravo sadiko.

6d35ba143e72fef1573e511b9087aaf0
Nataša Juhnov
Idealen čas za sajenje čebulic je jeseni, v oktobru. Spomladi pa si je najbolje med cvetenjem ogledati, kakšne posebnosti želimo na vrtu.

Zračna vlaga največji sovražnik

Za zdravje sadik je bolj od uporabe škropiv pomembno zračenje prostorov, kjer jih vzgajamo. Zračna vlaga je največji sovražnik vseh sadik. Spomladi so lahko dnevi temačni in mračni, zato rastline počasi rastejo. Nikoli jih ne smemo spodbujati k rasti tako, da jih pospešeno dognojujemo ali dvignemo temperaturo v prostoru. Tako bomo namreč vzgojili pretegnjene, šibke in neodporne rastline. Pri vzgoji sadik ima prednost zlasti vzgoja sadik s koreninsko grudo. Te rastline ob presaditvi na stalno mesto doživijo manj šoka kot puljene. Porabijo manj energije in so bolj zdrave in odporne na vreme, bolezni in škodljivce. Vzgojiti sadike s koreninsko grudo je celo lažje kot vzgojiti puljene sadike. Nekatere vrste zelenjadnic, kot soparadižnik, paprika, jajčevec, zelena in večina začimbnic, odlično prenašajo presajanje. Posejemo jih v setvene platoje, pozneje pa jih presadimo (pikiramo) vsako posebej v lonček, da bomo vzgojili sadiko. Veliko uspešneje in hitreje se na nove rastne razmere ob presajanju prilagodijo manjše rastline oz. mlajše sadike.

Pomembni sta toplota in svetloba

Plodovke so toplotno najzahtevnejše in potrebujejo za vznik več kot 25°C, medtem ko solatnice in kapusnice v času vznika rabijo od 18 do 22 °C. Pozorni bodimo tudi na primerno osvetlitev, še posebej takoj po vzniku, ko mladi kalčki nujno potrebujejo poleg za približno 5 °C nižje temperature, tudi veliko svetlobe, da ne pride do »pretegnjenosti« sadik.
V začetnem obdobju rasti zelenjavnih sadik le-te potrebujejo dušik za tvorbo listov in stebel ter veliko fosforja, ki vzpodbuja tvorbo korenin. Za dognojevanje lahko uporabimo ustrezna specializirana tekoča mineralna gnojila. Sicer pa ta hranila sadike običajno prejmejo iz substrata, še posebej, če smo za setev uporabili kvaliteten setveni substrat z dodanimi makro- in mikrohranili.

0d62fad8db623dcaf9d8bd91d8d90efe
Vestnika
Te sadike so imele premalo svetlobe, predvsem pa so v premajhnih lončkih in v slabem substratu.

Ne hitimo

S prezgodnjimi setvami ne pridobimo ničesar, saj so predvsem plodovke toploljubne rastline in potrebujejo tudi toplo zemljo, če želimo, da so zgodnejše. Zato prehitro presajanje v hladno zemljo na prosto ne pospeši zgodnosti pridelka. Taka rastlina se lahko več dni muči v hladni zemlji, je manj odporna na bolezni in lahko še hitreje propade. V mrzli zemlji tudi ne sprejemajo hranil, zato rastlina ne raste. Veliko uspešneje in hitreje se na nove rastne razmere ob presajanju na prosto prilagodijo manjše rastline oz. mlajše sadike.