vestnik

Kmetje zahtevajo prepoved uvoza mesa

Timotej Milanov, 9. 4. 2020
Nataša Juhnov
Vlada bi morala prepovedati uvoz, pravi Branko Buček, predsednik Zveze govedorejcev Pomurja.
Aktualno

Uvoz je nekontroliran, domači pridelovalci pa ne morejo konkurirati poceni mesu iz tujine

Potem ko so v prvih dveh tednih izrednih razmer zaradi epidemije koronavirusa v Sloveniji odkupni kanali za domače goveje in svinjsko meso še normalno delovali, so se zdaj razmere precej spremenile. To potrjujejo tudi v soboški območni enoti Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, kjer dobivajo številne klice kmetov, ki ne morejo prodati goveje živine in prašičev. Vodja enote Franc Režonja pravi, da so z mariborsko in ptujsko območno enoto ministrstvo za kmetijstvo že pozvali k prepovedi uvoza govejega in svinjskega mesa. »To je katastrofa, da zdaj trgovci z vseh koncev uvažajo blago, v Sloveniji pa imamo velike zaloge mladega pitanega goveda in prašičev,« poudarja Režonja, ki pravi, da odkupne cene padajo tako pri prašičih kot pri govedu, pri zadnjem je padec še bolj izrazit. »V Sloveniji imamo zadostne količine doma pridelanega mesa, zato je diskriminatorno, da zdaj meso uvažamo,« še pove Režonja.

noršinci, kmetija-cigüt, kmetijstvo, govedoreja, krave
Nataša Juhnov
Trenutno je samo na območju, ki ga pokriva radgonska zadruga, 200 glav živine in okoli 2500 prašičev, ki jih ne morejo prodati.

Zakon o interventnih ukrepih na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane, ki je bil sprejet marca, sicer določa, da lahko minister, pristojen za kmetijstvo, v soglasju z gospodarskim ministrom omeji ali prepove uvoz pridelkov, živil ali živali, če zaradi epidemije ni mogoče drugače zagotoviti zadostne oskrbe prebivalstva s hrano.

Rejci so besni

»Ljudje so besni. Vlada bi morala prepovedati uvoz, meso prihaja iz Avstrije in Poljske, doma pa stoji, saj na račun tega mesnice nižajo cene,« je ogorčen tudi Branko Buček, predsednik Zveze govedorejcev Pomurja, ki združuje 50 rejcev. Ti imajo v tem trenutku skupaj okoli 250 bikov, ki čakajo na odkup. Direktor Kmetijske zadruge Radgona Danilo Rihtarič pojasnjuje, da se je odkup goveda skoraj povsem ustavil, svinjsko meso pa se prodaja po precej nižji ceni v primerjavi s tisto pred krizo. »Imamo velike težave, če ne bo vlada začela na meji nadzorovati uvoza ali ne bo sama izvedla interventnega odkupa, bodo problemi še večji,« pravi Rihtarič, ki poudarja, da so cene goveda padle za od 10 do 30 odstotkov, odvisno od kakovosti mesa in kategorije živali.

danilo-rihtarič
Marina Vrbnjak
Danilo Rihtarič: "Če ne bo vlada začela na meji nadzorovati uvoza ali ne bo sama izvedla interventnega odkupa, bodo problemi še večji."

Trenutno je na območju, ki ga pokriva radgonska zadruga, 200 glav živine in okoli 2500 prašičev, ki jih ne morejo prodati. Če živali ne bodo mogli prodati, jih bodo kasneje zaradi starosti še težje, prav tako se reprodukcija živali nadaljuje, prihajajo nove, kar bo čez čas pomenilo tudi prostorsko stisko, še pojasni Rihtarič, ki meni, da bi morala država tržne presežke odkupiti in zamrzniti meso.

»Iz tujine prihaja bistveno cenejše goveje in svinjsko meso, tudi iz Madžarske in Poljske.« Povpraševanje po mesu se je dramatično znižalo, pravi Rihtarič, vzrok za to je po njegovih besedah tudi zaprtje javnih zavodov in hotelov. Izvoz je sicer možen, pove, a tudi recimo v Italiji ni več povpraševanja, saj je tudi tam vse zaprto. Nekaterim mesarjem, ki so v glavnem poslovali z javnimi zavodi, je promet upadel tudi za 70 odstotkov, pravi, zato bi bilo po njegovih besedah dobro, da bi ljudje kupovali čim več domačega mesa.

krajna, branko-buček, kmetovalec, koronavirus, kmetijstvo, govedoreja
Nataša Juhnov
Prodaja govejega mesa se je skoraj povsem ustavila.

»Zaloge s petka, 13., so verjetno že pošle«

Tudi direktor Splošne kmetijske zadruge Ljutomer - Križevci Slavko Petovar pravi, da se je ob močnem padcu cen prodaja govejega mesa skoraj popolnoma ustavila. Prav tako je zaostanek pri odkupu prašičev, pri čemer sami ne delajo s takšnimi količinami kot radgonska zadruga. Kot pravi Petovar, od mesnopredelovalne industrije dobivajo odgovore, da svežega mesa trenutno nihče ne kupuje. »Vidimo, da se nekaj dogaja, mesa ne moremo prodati, verjetno ga uvažajo tako mesarji kot trgovci, uvoz pa je nekontroliran.« Petovar pravi, da je bilo ob razglasitvi epidemije možno pričakovati nekoliko manjše povpraševanje po mesu, ker so si ljudje takrat naredili nekoliko večje zaloge. »Zaloge s tistega petka, 13., so verjetno že pošle, tako da to danes več ne bi smelo imeti vpliva. Tudi ljudje svojih prehranjevalnih navad nismo spremenili, je pa res, da ni več gostiln in drugih obratov, kjer bi se lahko meso porabilo.« 

murska-sobota, kmetijska-ministrica, dr
Nataša Juhnov
Na kmetijskem ministrstvu, ki ga vodi Aleksandra Pivec, spremljajo razmere na trgu in se zavedajo težav slovenskih rejcev, vendar zaenkrat na njihove pozive o prepovedi uvoza odgovarjajo, da so zavezani tudi pravilu prostega pretoka blaga znotraj Evropske unije.

Ministrstvo: Spoštujemo pravila prostega pretoka blaga

Na kmetijskem ministrstvu pojasnjujejo, da zaznavajo nekatera nihanja na trgu, povezana z epidemijo koronavirusne bolezni. »Glede na to, da smo del evropskega trga, spoštujemo pravila prostega pretoka blaga. Vlada je ne glede na to sprejela interventni zakon, ki kot skrajno možnost, če bo oskrba prebivalstva s hrano resno ogrožena, lahko sproži tudi omejitve trgovinskih tokov.« Pri tem poudarjajo, da se je v kriznem času spremenilo ravnanje potrošnikov ter da na stanje vplivajo tudi zaprti gostinski in turistični obrati. »Kmetijske proizvodnje ni mogoče v nekaj dneh spremeniti in jo načrtno prilagajati povpraševanju,« pravijo. »Slovenija na trgu govejega mesa EU nastopa kot izvoznik in uvoznik. V izvozu se zdaj že pojavljajo težave, zaradi zmanjšane porabe se je marsikatera izvozna pot zaprla, nastajajo problemi v transportu, na drugi strani pa se je pojavila velika ponudba govejega mesa iz drugih držav članic Evropske unije,« še pišejo. Pri tem poudarjajo, da imajo tudi klavnice težave z dodatnimi stroški v predelovalnih obratih zaradi zaščitne opreme in skladiščenja blaga zaradi spremenjenih potrošniških navad. »Vsi ti dejavniki se kažejo v odkupni ceni, za katero se zavedamo, da je za rejce zelo nizka in ne omogoča pokritja stroškov proizvodnje.« Med drugim še poudarjajo, da je v zakonu o interventnih ukrepih predvideno nadomestilo izpada dohodka pri pridelovalcih v sektorju, ki utrpi najmanj 20-odstotni izpad dohodka.

5caa2a36252d98047b504faf6adf75f1
Nataša Juhnov
Predsednik Slovenske zveze prašičerejcev Alojz Varga opozarja, da se z zamudami pri odkupu živali zamakne celoten ciklus plemenske živali.

Novih prašičev nimamo kam dati

Rene Hanžekovič iz podjetja Meso-Coop se ukvarja z odkupom klavne živine po celotni državi. Poleg tega imajo vedno od 4000 do 5000 lastnih živali v reji pri kmetih kooperantih, med katerimi jih je največ, okoli 200, v Pomurju. Zaradi razmer na trgu odkupujejo dvakrat manj kot pred izrednimi razmerami. Slovenskim klavnicam po njegovih besedah še vedno nekaj prodajo, a je tega za 70 odstotkov manj, pa tudi po slabših cenah. Največ mesa trenutno prodajo v Avstrijo, nekaj tudi v Italijo, Libanon in doma. Z okoli 450 kmeti sodelujejo tudi pri dobavi mesa za shemo Izbrana kakovost Slovenija, ki pa, kot pravi, v takšnih razmerah nima velikega pomena. »Ta shema je bila uvedena z namenom, da bi zaužili čim več doma pridelane hrane, a tega mesa nihče ne kupuje.« 
Predsednik Slovenske zveze prašičerejcev Alojz Varga pravi, da je pri odkupu prašičev trenutno dvotedenski zamik pri tistih kmetih, ki imajo sklenjene odkupne pogodbe, medtem ko je pri tistih brez pogodb prodaja obstala. Zamude in zastoji pri odkupu imajo lahko daljnosežne posledice, opozarja Varga. »S tem se zamakne celoten ciklus plemenske živali, ni pripustov, ni odojkov, saj novih prašičev nimamo kam dati.» Če država ne bo hitro ukrepala, bo po njegovih besedah nastala velika gospodarska škoda. »Edina rešitev je prepoved uvoza. Naj se najprej pokoljejo domače živali.«

Miha Šoštarič
Številni kmeti ne morejo prodati goveje živine in prašičev.