vestnik

Količina kadmija se zmanjšuje

Janko Votek, 23. 2. 2018
Nataša Juhnov
Eden od večjih virov vnosa kadmija v zemljo so fosfatna gnojila.
Aktualno

Izsledki analize krompirja, česna, čebule, špinače, korenja, zelene in radiča v različnih koncih Slovenije so pokazali, da je Pomurje še najmanj onesnaženo s kadmijem

V okviru čezmejnega projekta Si-Mur-At je bila predstavljena študija Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano o obremenitvah tal s kadmijem in drugimi težkimi kovinami. Nadzor pridelkov v primarni proizvodnji v lanskem letu je pokazal, da v posameznih regijah Slovenije vsebnost kadmija v nekaterih pridelkih presega mejne vrednosti.

Kadmij je težka kovina, naravno prisotna v okolju in kot taka ni nevarna. Problem je, ker do povečane koncentracije kadmija v zemlji pride zaradi človekove dejavnosti. Kadmij je deležen posebne pozornosti, ker kadmij in kadmijev oksid pomenita resno nevarnost za zdravje ljudi – predvsem za ledvice in okostje. Kadmijev oksid je uvrščen v kategorijo dva rakotvornih snovi. Preseganje mejnih vrednosti kadmija v tleh pomeni povečano koncentracijo te kovine v rastlinah oziroma kmetijskih pridelkih. Za Pomurje so analize vsebnosti kadmija pomembne tudi zato, ker so prevladujoče njivske kulture izredno dovzetne za kadmij. V prvi skupini sta krompir in korenje z dovoljeno mejno vrednostjo 0,1 mikrograma na kilogram, čebula in česen z 0,05 mg/kg in špinača, radič z drugo zelenjavo z dovoljeno koncentracijo 0,2 mg/kg. V skupino dovzetnih poljščin sodijo še žita. V izsledkih analize krompirja, česna, čebule, špinače, korenja, zelene in radiča v različnih koncih Slovenije, ki jih je na delavnici prejšnji teden predstavil Emil Žerjal, se je pokazalo, da je Pomurje še najmanj onesnaženo. V analiziranem vzorcu česna v Moravskih Toplicah je bilo 0,095 mg/kg kadmija v primerjavi s Staršami, kjer ga je bilo 0,11 mg/kg.

Ugodno naravno ozadje

Žerjal ugotavlja, da ima Pomurje ugodno naravno ozadje (zemljo z nizko vsebnostjo kadmija) in drugo veliko prednost, da ni bilo izpostavljeno industrijskemu onesnaževanju v preteklosti. Zato so pozornost usmerili v ravnanje z odpadki in gnojenje. Pri gnojenju imamo opravka s štirimi podskupinami; upravljanje in uporaba mulja iz čistilnih naprav, uporaba mineralnih gnojil, uporaba kompostov in digestatov (iz bioplinarn ter hlevski gnoj in gnojevka).

gnojenje
Pixabay
NIJZ pozornost usmeril v ravnanje z odpadki in gnojenje.

Merjenja koncentracije v tleh vseh prekmurskih občin v obdobju 2001–2010 so pokazala, da se vsebnost kadmija v zemlji zmanjšuje. V Lendavi so leta 2001 izmerili 0,29 mg/kg, v letu 2008 se je zmanjšala na 0,19 in v 2010 na 0,18 mg/kg. Sicer se je vsebnost kadmija gibala med 0,13 in 0,19 mg/kg v letu 2010. To po oceni Emila Žerjala ni obremenjujoče. Negativnih učinkov zaradi ravnanja z odpadki ni. Za zemljo in njeno onesnaženost je izrednega pomena nadzor nad upravljanjem in uporabo mulja iz čistilnih naprav in tudi kompostarn. Dejstvo je, da se je v preteklosti posvečalo upravljanju in uporabi mulja iz čistilnih naprav malo pozornosti. Čeprav je problem tega mulja visoka vsebnost fosfatov in drugih organskih elementov, ki nase vežejo kadmij. Nekatere lokalne skupnosti so pri izdajanju soglasij h gradnji bioplinarn to argumentirale z možnostjo uporabe komunalnega blata v bioplinarnah. V zadnjih nekaj letih so se razmere na tem področju uredile in komunalnega blata ni več dovoljeno voziti na njive (ne neposredno ali posredno iz bioplinarn ali predelanega v kompost). Žerjal je opozoril na to, da se v kompostarnah za predelavo uporabljajo le biološki odpadki. Za zdaj okolja oziroma zemlje ne ogrožajo digestati iz bioplinarn kot tudi gnoj in gnojevka ne. Vsi analizirani vzorci suhe in tekoče snovi iz prekmurskih bioplinarn so v povprečju dosegali 0,43 mg/kg, dovoljena maksimalna vsebnost pa je 1,5 mg/kg suhe snovi.

Nejevolja pri proizvajalcih gnojil

Eden od virov onesnaževanja zemlje s kadmijem so umetna gnojila. Neproblematična so dušična gnojila. Problematična so fosfatna mineralna gnojila, saj je kadmij v fosfatnih mineralnih kamninah, ki se jih izkopava in uporablja za proizvodnjo fosfatnih gnojil. Nova evropska uredba, ki bo začela veljati letos, predvideva postopno zniževanje kadmija s 60 mg/kg P2O5 na 20 mg/kg P2O5. Uredba je že povzročila nejevoljo pri proizvajalcih gnojil. Tako se nekateri proizvajalci umetnih gnojil iz Španije, Portugalske, Poljske, Bolgarije in Romunije ne strinjajo z zniževanjem vsebnosti kadmija v obdobju 2018–2020 na 60 mg/kg, od 2021 do 2032 na 40 mg/kg in od 2033 na 20 mg/kg P2O5. Prepričani so, da je ekološko in agrotehnično sprejemljivo 80 mg/kg P2O5. V nam najbolj znani proizvajalki gnojil Petrokemiji Kutina, ki v svoji proizvodnji sledi tehnološkim in ekološkim zahtevam EU, so poudarili, da bodo standard 60 mg/kg do leta 2020 lahko dosegli. Velike težave pa bodo imeli vsi evropski proizvajalci po letu 2020, saj so pri proizvodnji fosfatnih gnojil odvisni od zalog fosfatnih mineralov v severni Afriki, ki pa presegajo predpisane vrednosti.

6f8d938cc32c2a04c9f11b884097eaee
Andrej Petelinsek
Količina kadmija v Pomurju se zmanjšuje.